Oskrbovalec namreč skrbi za bolne starejše, invalidne in včasih tudi onemogle ljudi, ki so lahko tudi nepokretni, dementni in potrebujejo pravzaprav pomoč pri vsakem opravilu, tudi tistih najbolj osnovnih, kot je osebna nega. S tem se srečujejo tudi v naših zaporih, kajti starejši ljudje izvršujejo lahko tudi kazniva dejanja in posledično pristanejo v zaporu. Nekaj takšnih sem spoznala tudi sama ob svojih terenih v naših zaporih. Predvsem na Dobu, kjer prestajajo najdaljše kazni. Vsem ljudem, ki denimo v zaporu hudo zbolijo ali se jim stanje, ker so pač stari ali imajo kakšne kronične bolezni, poslabša, ne morejo spustiti domov, jim prekiniti kazni, jih predčasno ali pogojno odpustiti. Zato so morali zanje skrbeti v zaporu. Prav tako tudi za tiste, ki bi jih lahko odpustili, a so morali dolgo čakati na prosto posteljo v domovih za starejše občane.
"Imeli smo tudi posameznike, ki so bili nepokretni. In so dejansko potrebovali celotno oskrbo, nego, umivanje, oblačenje, skrb za sebe. Niso zmogli opravljati osnovnih življenjskih funkcij in potrebovali so pomoč,"je povedala vodja Sektorja za Tretma v ZPKZ Dob pri Mirni Lidija Pezdir Ristič.
Pomagali so si z medicinskimi sestrami, ki so zaposlene v zaporu na Dobu, kjer pa skrbijo za več kot 600 obsojencev, so nekakšen vezni člen med zaporom in zdravstvenim domom Trebnje. Pomagale so, kolikor so lahko, a sestre so delale le 8 ur dnevno, popoldne, ponoči in za vikende jih ni bilo, zato so jim pomagali negovalci iz zunanjih ustanov. Ob vsem koordiniranju nege za svoje zapornike, pa so prišli na idejo, da bi svoje negovalce vzgojili kar med obsojenci. Zato so v letošnjem septembru uspešno zaključili prvo usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Socialni oskrbovalec na domu.
S programom usposabljanja za pridobitev NPK Socialni oskrbovalec na domu so kandidati pričeli maja letos. Izvajal se je v sklopu projekta Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb, ki je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Program je obsegal 150 ur, od tega 75 ur teoretičnega dela in 75 ur prakse, ki se je izvajala v poletnih mesecih. Uspešno ga je zaključilo pet obsojencev, ki so pridobili certifikate.
Kandidati so tekom usposabljanja pridobili različna znanja, med drugim: izvajati osebno oskrbo uporabnika, spodbujati vzpostavljanje in vzdrževanje uporabnikove socialne mreže, nuditi pomoč v gospodinjstvu, spodbujati zdrav način življenja, izvajati socialno oskrbo, skladno z veljavnimi standardi in po načelih socialnega varstva ter spodbujati uporabnika pri ohranjanju samostojnosti in skrbi zase.
- FOTO: Sara Volčič
- FOTO: Sara Volčič
Program usposabljanja za NPK Socialni oskrbovalec na domu smo izvedli v sodelovanju s Centrom za kulturo in izobraževanje Trebnje. Izvajati se je pričel na pobudo zapora na Dobu zaradi aktualnih potreb. Zapor na Dobu je namreč namenjen prestajanju daljših zaporih kazni za moške in se je v preteklosti že večkrat soočil s težavo socialne oskrbe bolnih in invalidnih obsojencev. Primeri so se reševali individualno in medresorsko, tudi s pomočjo Varuha človekovih pravic. Izvedba programa in pridobitev certifikatov pomeni dodatno možnost za reševanje problematike, hkrati pa pridobitev novih znanj, krepitev občutka solidarnosti in odpiranje dodatnih možnosti za zaposlitev obsojencev v zaporu, so zapisali v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij RS.
Mi pa smo se v učilnici številka 1, kjer je teroretični del usposabljanja potekal, pogovarjali z enim od petih obsojencev, ki so pridobili certifikat socialnega oskrbovalca. "Jaz vidim, da dejansko starejši to potrebujejo. Ker se pri nas prebivalstvo stara in je premalo skrbi za naše starejše. Ker to so vsi naši sorodniki, naši znanci, ki to potrebujejo. Prvenstveno sem se odločil za to usposabljanje. Je pa tudi res, da sem se odločil tudi zato, ker ko nekaj takšnega končaš, te morda kdo vidi v malo boljši luči," je za oddajo Svet na Kanalu A povedal 37-letni moški, ki prestaja kazen zaradi tihotapljenja drog.
