Obsojeni in obtoženi tudi tisti, ki so veljali za nedotakljive

"V letu 2012 je bil opazen napredek pri kazenskem pregonu gospodarskega kriminala. Ne le pri kazenskem pregonu, temveč tudi v drugih fazah postopkov, tako pri odkrivanju, pregonu in sojenju," je na novinarski konferenci dejal namestnik generalnega državnega tožilca Miha Vrtačnik.

Na področju pranja denarja se je število obravnavanih zadev povečalo za 50 odstotkov, skupaj pa je bilo obsojenih največ oseb doslej – devet pravnih in fizičnih oseb, je pojasnil in dodal, da je trenutno 53 takih zadev na sodišču.

Tudi na področju korupcijskih kaznivih dejanj je bilo lani obsojenih največ oseb doslej – 22, tožilci pa so vložili 35 obtožnih aktov. Do dviga števila kazenskih ovadb je prišlo tudi na področju zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti.

Zaradi poslovne goljufije so lani ovadili 2158 oseb, sodišča pa so izrekla za 280 oseb obsodilne sodbe, je še navedel Vrtačnik, ki razlog za tako skromen epilog vidi v velikem številu kazenskih ovadb, ki jih podajajo oškodovanci neposredno na državna tožilstva.

Fišer je zavrnil kritike, da so tožilci pri pregonu gospodarskega kriminala neorganizirani in neuspešni. V danih razmerah, z ljudmi, ki jih imajo na razpolago, so po njegovih besedah z rezultati na tem področju zadovoljni.

"Pomembno pa je, kar zadeva pregon gospodarskega kriminala, da zadeve s tega področja prihajajo v sojenje, da dosegamo obsodilne sodbe, kar je najlepši pokazatelj, da delamo prav," je poudaril. Dodal je, da je za tožilstvo ključen uspeh njihovih prizadevanj pred sodiščem.

Obsojeni in obtoženi tudi tisti, ki so veljali za nedotakljive

Kot je navedel vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, se je lani povečalo število obsojenih oseb, vloženih obtožb in tudi zapornih kazni. Število obsojenih se je povečalo na 49, od tega 45 na zaporno kazen, medtem ko je vloženih 85 ovadb zoper fizične osebe in 11 ovadb zoper pravne osebe.

"Vendar je bolj od same relativno ugodne statistike pomembno dejstvo, da so obsojeni in obtoženi nekateri ljudje z veliko družbeno močjo ter vplivom, ki so do nedavnega veljali skoraj za nedotakljive," je poudaril.

Po njegovi oceni so novi instituti, določeni v zakonu o kazenskem postopku, predvsem sporazum o priznanju krivde in predobravnavni narok, uspešni, v praksi pa se dejansko dosegajo boljši rezultati od pričakovanih. Lani je krivdo priznalo 32 oseb, sporazum pa so sklenili s štirimi.

Lani so ustanovili sedem skupnih preiskovalnih skupin in tri finančne preiskovalne skupine; finančne preiskave se vodijo zoper 77 fizičnih oseb.

Ob tem je Furlan poudaril, da je treba delo Specializiranega državnega tožilstva gledati ob upoštevanju celotnega delovanja sistema – od policije, prek tožilstva do sodišča. "Dejstvo je, da se brez dobre kazenske ovadbe dobra obtožba ne napiše in da tudi brez sojenja v razumnem roku tudi že tako dobra obtožba razvodeni," je dodal.

Fišer je še dodal, da so lani dosegli obsodilne sodbe zoper skoraj 9300 oseb, pri čemer je bila uspešnost tožilcev v primerjavi z obtožnimi akti visoka, 82-odstotna.

Uvedenih je bilo 174 prikritih preiskovalnih ukrepov, kar na letni ravni predstavlja 10-odstotno rast in 744 osebnih omejevalnih ukrepov, kamor se šteje tudi pripor, kar je devetodstotna rast, je še dejal Fišer.

Preiskava domnevnih nepravilnosti v bankah še vedno v predkazenskem postopku

Preiskava domnevnih nepravilnosti, ki so se dogajale v bankah pri dajanju kreditov, je po besedah vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana še vedno v predkazenskem postopku. Več o tem trenutno ne more povedati, je pa zagotovil, "da se na zadevi dela".

Domnevne nepravilnosti, ki so se dogajale v bankah pri dajanju kreditov, preiskuje specializirana preiskovalna skupina, ki jo usmerja tožilec Jože Kozina in deluje skupaj s kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je spomnil Furlan. "Glede na to, da je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka, kaj več podrobnosti v tem trenutku ne morem povedati," je dejal.

Gre za sume nepravilnosti v dveh državnih bankah – Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM). Preiskava je najprej stekla v NKBM, in sicer avgusta lani, nato pa januarja letos še v NLB.

Furlan je danes napovedal, da bo v kratkem v enem delu vložena zahteva za preiskavo v zadevi Splošna plovba, kaj bo v ostalem delu tožilka odločila, pa je njena stvar. "Zadeva je v fazi reševanja," je dodal.

Glede morebitne preiskave poslov cerkvenih Zvonov Ena in Dva ter skupne preiskave poslov NLB v BiH je Furlan pojasnil, da ne more odgovoriti, kaj in koga raziskujejo, saj bi lahko škodil postopku, če bi karkoli rekel. Je pa dejal, da gre pri preiskovanju "tovrstnih dejanj vedno za mednarodno sodelovanje in zbiranje dokazov tako doma kot v tujini".