Obsojeni v zadevi Patria še niso dobili zapisnika sodbe, ker sodba še ni izdelana

Zagovornik Janeza Janše v zadevi Patria Franci Matoz je že na dan izreka sodbe pred tednom dni od ljubljanskega okrajnega sodišča zahteval zapisnik izreka sodbe z obrazložitvijo, a ga kljub številnim pisnim zahtevam še ni dočakal. Sodišče naj bi celo ignoriralo njegove vloge, saj doslej ni prejel odgovora, je še sporočil Janšev zagovornik.

Matoz trdi, da je sodnica Barbara Klajnšek že ob določitvi datuma za razglasitev sodbe kršila zakon o kazenskem postopku, saj sodbe ni razglasila takoj po zaključku glavne obravnave 3. junija, pač pa je razglasitev odložila za dva dni.

Glede na dejstvo, da je ob izreku sodbe sodnica prebrala tudi prej napisano obširno obrazložitev razlogov sodbe, in glede na odvetnikove pisne zahteve po vročitvi prepisa Matoz meni, da sodišče s svojim ravnanjem krši 314. člen zakona o kazenskem postopku.

"Več kot očitno je, da sodišče noče seznaniti zagovornikov in strank v postopku z bistvenimi razlogi izreka sodbe, ki so bili s strani razpravljajoče sodnice podani, to pa strankam onemogoča, da jih podrobno preučijo," je zapisal Matoz, ki meni, da sodišče s tem glede na velik odziv sodbe v javnosti tudi onemogoča jasno in popolno informiranost javnosti v navedeni zadevi.

Sodba še ni izdelana

Na sodišču so v odzivu na Matozove trditve potrdili, da so od njegove odvetniške družbe po elektronski pošti 10. in 11. junija prejeli več elektronskih sporočil, v katerih je prosil za takojšnjo vročitev prepisa obrazložene sodbe.

Ker pa sodba še ni izdelana, jim sodišče ni moglo posredovati prepisa obrazložene sodbe. Ko bo sodba izdelana, predvidoma po koncu sodnih počitnic, pa bo sodišče vsem strankam vročalo sodbo v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku, so zagotovili na ljubljanskem okrajnem sodišču.

V zvezi z obtožbami Matoza na račun odloga razglasitve sodbe pa so na sodišču pojasnili, da se v skrajšanem postopku praviloma sodba razglasi takoj po končani glavni obravnavi. Vendar pa tega ni mogoče storiti vselej, še posebej ne v primeru, če gre za večje število obdolžencev ali večje število kaznivih dejanj.

"Pri sojenju v t. i. zadevi Patria je šlo za izjemno zahtevno zadevo. Opravljenih je bilo 50 narokov, spis v tej zadevi obsega približno 22.000 strani, zato si je morala sodnica po končanih zaključnih besedah vzeti toliko časa, da je lahko pripravila izčrpno strokovno obrazložitev," so še dodali na sodišču.

Trojica spoznana za krivo

Ljubljansko okrajno sodišče je prejšnjo sredo tri obtožene v zadevi Patria, predsednika SDS Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodba še ni pravnomočna.

Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov stranske denarne kazni. Vsi trije že od začetka sojenja septembra 2011 zatrjujejo, da so nedolžni ter da je proces politično motiviran.

Zgodba še zdaleč ni končana, saj so napovedane pritožbe na sodbo, prav tako se mora postopek končati zoper nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna in poslovneža Walterja Wolfa, ki sta izločena iz postopka. Prvi je zbolel, Wolf pa je odšel v Kanado. Zoper njega je razpisana mednarodna tiralica, odrejen je tudi pripor. Wolf se v Slovenijo ne namerava vrniti.

Zaradi komentiranja obsodbe v zadevi Patria prijava na odvetniško zbornico

Tednik Reporter je na spletni strani poročal, da je novogoriška odvetnica Maja Krašovec Orel na Odvetniško zbornico Slovenije prijavila odvetnika Aleksandra Čeferina zaradi njegove kritike obsodilne obsodbe v zadevi Patria.

V zbornici so pojasnili, da prijavo zdaj obravnava njihova etična komisija, ki bo ugotavljala, ali gre v obravnavanem primeru za kršitev kodeksa poklicne etike odvetnikov ali ne, je dejal predsednik zbornice Roman Završek. Poudaril je, da je etična komisija popolnoma avtonomen organ zbornice.

Komisija bo po njegovih besedah preučila tako vsebino prijave kot tudi odvetnikovo izjavo, ki je predmet prijave. "Kot predsednik zbornice lahko rečem le, da sem zadovoljen, da se bo tako vsem strankam zagotovil pošten postopek," je povedal.

Odvetnik Aleksander Čeferin je v svojem komentarju obsodbe Janeza Janše, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča v zadevi Patria izrazil presenečenje nad obsodbo, navaja Reporter. Zoper Janšo glede na listine iz spisa namreč ne obstajajo niti indici, kaj šele dokazi za obsodilno sodbo, meni. "Če se v resnih državah preganja predsednika vlade, potem bi morali obstajati zelo trdni dokazi, kar pa v tem primeru očitno ne drži," Čeferinove besede navajajo na spletnih straneh.

Sodstvo je po Čeferinovih besedah v resnih državah ne le deklaratorno, pač pa tudi dejansko ločena veja oblasti, ki sodi pravično in skladno z zakonom, ne pa servis za ugajanje javnemu mnenju. Po njegovem mnenju nas je lahko močno strah živeti v takšni državi, saj nikoli ne vemo, kdo bo naslednji, so še zapisali v Reporterju.

Nad prijavo odvetnice na zbornico pa je Čeferin zgrožen, saj je prepričan, da v nobenem primeru ni bil žaljiv do sodišča. Zagotavlja, da je bil vedno spoštljiv do sodnikov in sodnic. "Menda je bila utemeljitev prijaviteljice, da odvetniki sploh ne bi smeli komentirati sodb in širše pravosodja in naj zato odvetniška zbornica ukrepa zoper njega," navaja Reporter.

Odvetnica Krašovec Orlova je dejala, da želi "braniti ugled in pokončnost odvetništva ter kodeks odvetniške etike". S tem namenom je na zbornico poslala svoje mnenje, potem ko je v javnih medijih zasledila "težke besede o sodstvu, ki da je v težavah, in o tem, da nas je lahko strah, da živimo v taki državi".

Po njeni oceni je "prelahkotno in nestrokovno", če odvetnik izreka "tako težke besede", še preden je preučil celoten spis in še preden je sploh zapisana obrazložitev sodbe.

Pri tem je spomnila na 18. člen kodeksa odvetniške poklicne etike, po katerem naj odvetnik pri svojem odvetniškem delu varuje ugled sodišč in oblastvenih organov. Njegova dolžnost je krepiti zaupanje javnosti v njihovo delo. Zato naj ne daje žaljivih ali omalovažujočih izjav o delu teh organov in njihovih odločitvah, navaja kodeks.

Izpostavila je tudi 25. člen kodeksa, po katerem naj se odvetnik izogiba nepotrebnim nastopom v sredstvih javnega obveščanja. Meni, da je treba ugled odvetništva krepiti, kar pa ni mogoče s preuranjenimi izjavami in z izjavami "na počez". Komisija naj po njenih besedah zavzame stališče, ali je to dovoljeno ali ne.