Piero Fassino, bivši namestnik italijanskega zunanjega ministra, kasneje minister za zunanjo trgovino in minister za pravosodje v levosredinskih vladah med letoma 1996 in 2001, v svoji knjigi Per Passione (Iz strasti) pripoveduje med drugim o vlogi ZDA in zvezi Nato v evropski politiki, o svojih stikih s slovenskimi komunisti leta 1991 in o pogajanjih v zvezi s španskim kompromisom iz leta 1996.
Najbolj provokativen je drugi citat, v katerem Fassino pripoveduje, kako je na dan razglasitve slovenske samostojnosti 27. junija 1991 obiskal Milana Kučana in Cirila Ribičiča. Piero Fassino pogovor opiše takole: "Slovenci so prosili, naj jih ne bi pustili samih, pri čemer so rotili italijansko in evropsko levico, naj neodvisnosti bivših jugoslovanskih republik ne podarita desnici."
Nekdanji predsednik Stranke demokratične prenove Ciril Ribičič, ki ga Fassino omenja, pravi, da srečanja s Fassinom 27. junija 1991 sploh ni bilo. "Moram reči, da je to pisano precej nenatančno, vsekakor se na dan osamosvojitve ni srečal ne z menoj niti z Milanom Kučanom, ki je takrat bil predsednik predsedstva. Res pa je, da sem se jaz z njim sestal šestkrat v času pol leta, pred in med osamosvojitvijo in da se je vsaj dvakrat sestal z njim tudi predsednik Kučan," je dejal Ribičič.
Nekdanji predsednik predsedstva Milan Kučan je že zanikal, da bi s Fassinom sploh govorila o strankarskih zadevah. Spomni pa se, da je bila evropska levica obotavljiva pri priznanju bivših jugoslovanskih republik. "Šlo je ta to, da smo resnično napeli vse sile, tudi v levih političnih strankah, da bi v okviru levice v Evropi dobili čim večjo podporo za osamosvojitev," pravi Ribičič.
Na Fassina, na sporne citate je opozorilo zunanje ministrstvo, pa se očitno sklicuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel v svoji pisni izjavi za medije 21. oktobra, ko omenja politični obračun. Med drugim piše: Kdo pa so ti ljudje, ki težko prenašajo moje izjave in članke o pomanjkljivi preteklosti in slavni prihodnosti? Njihovi obrazi počasi, a zanesljivo stopajo iz temnega ozadja. Nanje opozarjajo tudi knjige, ki jih pišejo ugledni tuji avtorji."
V kabinetu nekdanjega predsednika Milan Kučana pravijo, da jim ni jasno, kakšne povezave je zunanji minister Dimitrij Rupel našel med svojimi problemi s pravosodjem in pa očitno nenatančnimi zapisi Piera Fassina. "To ne morem komentirati, lahko pa pričam s prve roke, zelo zanesljivo, da sta takrat Dimitrij Rupel kot zunanji minister in pa Milan Kučan kot predsednik predsedstva zelo dobro sodelovala, in da je plod tega njunega korektnega in uspešnega sodelovanja v tistem času bilo hitro mednarodno priznanje Slovenije in hiter vstop Slovenije v Organizacijo združenih narodov in Svet Evrope," še dodaja Ribičič.
Vprašanje, zakaj so se odnosi med nekoč najboljšimi prijatelji v vrhu slovenske politike tako poslabšali, da komunicirajo med seboj preko spominov tujih politikov, ostaja brez odgovora.
