Obstruirali odločanje o SOVI

Poslanke in poslanci zaradi nesklepčnosti niso odločili o vsebini novele zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, ki podaljšuje skupno časovno omejitev posega v komunikacijsko zasebnost s sedanjih šestih mesecev na dve leti.

Zaradi neupoštevanja njihovih na matični komisiji že sprejetih predlogov so se namreč poslanci LDS in SD odločili za obstrukcijo glasovanja, v dvorani pa je ostalo premalo poslancev, da bi zagotovili sklepčnost. O noveli bo DZ znova glasoval v sredo.

V osnovnem predlogu sicer časovna omejitev sploh ni bila določena, vendar je opoziciji na matični komisiji, v kateri ima večino, uspelo sprejeti dopolnilo, da lahko poseg v komunikacijsko zasebnost traja le eno leto. Koalicija pa je za drugo obravnavo vložila dopolnilo, da bi lahko poseg trajal dve leti. Državni zbor je na koncu prisluhnil koalicijskim argumentom in sprejel dvoletno omejitev posega. Po prvotnem vladnem predlogu sicer skupne časovne omejitve posega v komunikacijsko zasebnost ne bi bilo več.

Eno ali dve leti omejitve prisluškovanja

Ker je direktor Sove Iztok Podbregar na seji parlamentarne komisije povedal, da trenutno ni povečane stopnje ogroženosti Slovenije, v LDS menijo, da je ureditev ukrepa prisluškovanja, ki zdajšnji rok s šestih mesecev podaljšuje na eno leto, primerna. Če pa bi bilo sprejeto koalicijsko dopolnilo, na podlagi katerega bi o tem odločal predsednik vrhovnega sodišča, bi se dogajalo, ker to komisijo vodi opozicija, da bi verjetno bolj kot kdaj koli prej prišlo do konfrontacije komisije s predsednikom vrhovnega sodišča, ki je edini, ki bo o tem odločal, poslanec LDS Rudolf Moge. Takšna odločitev bi lahko pripeljala tudi do tega, da bi se komisijo zlorabljalo, namesto za nacionalno varnost, v politične namene, je prepričan Moge.

Poslanec največje koalicijske stranke SDS Rudolf Petan je opozoril, da pravica do komunikacijske zasebnosti posameznika, ki je del splošne pravice do zasebnosti, vendar v posebnih okoliščinah tudi pravica do te zasebnosti ni absolutna. Na podlagi ustave so človekove pravice in temeljne svoboščine namreč lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava.