Obupani žičničarji za pomoč prosijo državo

Slovenski žičničarji zaradi, kot pravijo, naravne katastrofe kličejo na pomoč državo. In sprašujejo, kje bomo v Sloveniji sploh še lahko smučali? Prejšnji mesec, ki je bil zelo topel in deževen, je večina smučišč, z izjemo Kanina, prepeljala pol manj smučarjev kot običajno, tudi januarska inverzija jim onemogoča zasneževanje. Na gospodarskem ministrstvu bodo skušali najti rešitev, a v isti sapi dodajajajo, da nepovratna sredstva za take primere niso predvidena in da bodo morala smučišča doumeti, da turistična sezona traja vse leto.

Osamljene zaplate beline sredi travnatih prostranstev - taka je to zimo realnost slovenskih smučišč. "Namestitev je odlična, vse pet. Edini minus: ni snega," pravi eden od obiskovalcev Rogle. Tudi drugi mu prikima: "Manjka nam, a kaj hočemo. Povsod v Evropi je tako."

V resnici je na Rogli še dobro: deluje 60 odstotkov smučišča, a težava je, da se jim je decembra vse, kar so naredili, sproti talilo. "Letos smo morali dvakrat delati v celoti, na celem področju tehnični sneg," pojasnjuje Robert Kejžar, vodja hotelirstva na Rogli.

Veliko huje je na Mariborskem Pohorju. Tam deluje zgolj 12 odstotkov naprav. "V primerjavi z lanskim letom, smo decembra realizirali približno 150.000 evrov manj prihodka. S stroški vred, ki smo jih vložli v zasneževanje, ki smo ga morali delati še enkrat, pa ocenjujemo na pol milijona evrov," pa razlaga Marko Rataj, pomočnik direktorja Marprom.

Prav pri naložbah v sisteme umetnega zasneževanja med drugim računajo na državno pomoč. "Tudi drugje so smučišča na nižje ležečih področjih, ampak to izdatno financira država. Zato ker na en evro prodane smučarske vozovnice ostane v kraju sedem evrov," pravi Manuela Božič Badalič iz Združenja slovenskih žičničarjev.

Na gospodarskem ministrstvu čakajo, da jim smučišča pošljejo številke o decembrski izgubi, nato bodo govorili o pomoči. Že zdaj pravijo, da izrednih sredstev ni na voljo, smučišča naj si pomagajo s krediti. Medtem pa upravljalci smučišč velike upe polagajo na zakon o žičniških napravah, ki naj bi bil sprejet še pred novo sezono. 

Ključno pri tem zakonu je - tako Božič Badaličeva - da bi postale žičnice del javne infrastrukture in s tem bi se oprla pot financiranja države.

Povprečna starost naprav je 31 let, vsako leto prepeljejo 15 milijonov potnikov, zato bi - tako žičničarji - nad njihovim vzdržavanjem morala bedeti država.