Snežna odeja v gorah je ob močni ohladitvi pomrznila, piše na spletnih straneh Agencije RS za okolje (Arso). Zapadlo je od 10 do 25 centimetrov snega, več v Karavankah in v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Višje se novi sneg ni dobro sprijel s podlago, nižje – večinoma pod nadmorsko višino 1500 metrov – pa bolje.
V Julijskih Alpah je tako zdaj na 2500 metrih do okoli 3,6 metra snega, na 1500 metrih pa do okoli enega metra. Drugod po naših gorah je na 1500 metrih okoli 20 centimetrov snega. Na skorjasti površini starega snega je od 10 do 20 centimetrov suhega snega.
Nevarnost snežnih plazov v visokogorju nad okoli 1800 metrov je 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici, torej znatna. Predvsem so nevarna mesta z napihanim novim snegom, ki je slabo sprijet s podlago, kjer se lahko že ob manjši dodatni obremenitvi sproži snežni plaz. Drugje je nevarnost 1. stopnje. Na spihanih mestih obstaja tudi nevarnost zdrsov.
Vreme bo mrzlo in sprva še vetrovno. Zaradi nizkih temperatur se bo snežna odeja le počasi preobražala. Mesta z napihanim snegom bodo še naprej nevarna, medtem ko bo drugod snežna odeja stabilna. Sicer pa se snežne in lavinske razmere ne bodo kaj dosti spreminjale.
UKC Ljubljana: več smučarskih poškodb
Z ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra so ob tem sporočili, da v zadnjem času na urgentnem kirurškem bloku in na oddelku za travmatologijo opažajo porast poškodb smučarjev in deskarjev na snegu.
Vse, ki se odpravljajo na smučišča, opozarjajo, naj upoštevajo naslednje nasvete: "Vsi udeleženci na smučiščih morajo upoštevati pravila varnega smučanja in svoje telesne zmogljivosti. Smučajo naj tudi v skladu z znanjem. Pred smučanjem se je treba ustrezno ogreti, zaključiti pa takrat, ko nastopi utrujenost. Upoštevajte, da so na smučišču tudi slabši smučarji in otroci. Smučarji in deskarji na snegu naj se držijo smučarskih prog, izogibajo pa naj se pitju alkohola. Na ta način se nezgodam ne da izogniti, se jih pa lahko prepreči,“ je povedal vodja kirurškega bloka dr. Anže Kristan.
Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi smučanja in deskanja na snegu, so poškodbe spodnjih okončin, pri čemer so pri smučarjih najpogostejši zlomi goleni in poškodbe kolenskih vezi, pri deskarjih pa poškodbe v predelih zapestij in komolcev. Pri visokih hitrostih lahko pride do izjemno hudih poškodb notranjih organov, glave in hrbtenice, ki lahko ogrozijo življenja ali pustijo trajne posledice oz. invalidnost. Glavo in hrbtenico lahko delno zavarujemo z uporabo čelade oz. s posebnim ščitnikom za hrbet; t. i. želvjim oklepom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.