Obvestila o živalih na cesti, povožena žival ob robu avtoceste. So problem ograje?

Te dni skoraj ne mine dan, ko na spletnem portalu prometnoinformacijskega centra ne beremo, da je promet oviran zaradi živali na cesti. Prav tako so pogoste tudi povožene živali ob robu avtocest. Zato smo se obrnili na Družbo za avtoceste (Dars), ali je to še posledica zaradi žledu uničenih ograj ali vzrok tiči kje drugje.

Tiskovni predstavnik Darsa Marjan Koler je zagotovil, da so Darsovi delavci že do sredine marca sanirali varovalno žično ograjo do te mere, da je prehod živali onemogočen. Tako da gre te dni bolj za naključje, da je morda povečano število divjadi na avtocestah. Povprečno na leto na avtocestah in hitrih cestah zabeležijo okoli 1000 povoženih živali.

''Najpogosteje živali zaidejo na avtocesto v območju priključkov na avtocesto. V posameznih primerih pa tudi zaradi poškodovanja oziroma odtujitve zaščitne ograje s strani tretjih oseb,'' je pojasnil Koler.

Podatki za leto 2012 kažejo, da je bilo 1130 povoženih živali. Med temi je bilo največ mačk, kar 296. Pod kolesi vozil je poginilo tudi 199 lisic, 140 srn, 99 ježev, 66 zajcev, 57 jazbecev, 39 psov. Veliko je tudi poginulih ptičev različnih vrst, navajajo na Darsu.

Dokončna sanacija ograj in drevja še ni končana

Koler je še razložil, da je bilo zaradi padca drevja zaradi žledu februarja leto podrte ali poškodovane 39.500 metrov varovalne ograje. Od tega je potrebna celotna zamenjava varovalne ograje (pletivo, stebrički, napenjala) na okvirno 10.600 metrih.

Zaradi žledu je bilo poškodovanih in podrtih skupaj približno 1100 dreves premera nad 20 centimetrov. Drevesa še odstranjujejo in upajo, da bodo dela zaključena do začetka letošnje glavne turistične sezone, je pojasnil Koler. Ocenjena vrednost škode zaradi žledu (popravilo ograj, odstranjevanje dreves, popravilo na napravah, signalizaciji in objektih) je okvirno 3,69 milijona evrov.

Kdo nosi odgovornost za trk z divjadjo?

V zadnjih letih na leto Dars prejeme eno tožbo, ki izhaja iz prometne nesreče na avtocestah zaradi divjadi, odškodninskih zahtevkov pa je več, a vse to je po oceni Darsa ''pretežno neutemeljeno''.

''Družba DARS d.d. namreč vzdržuje avtoceste vsakodnevno z vso skrbnostjo in v skladu s predpisi o vzdrževanju, kar je mogoče preveriti tudi v ustreznih listinah (npr. dnevnik dežurne knjige). Med vzdrževanje spada tudi reden pregled varovalne ograje, ki preprečuje vstop divjadi na avtocesto. Tako višina kot pozicija varovalne ograje je izvedena v skladu z evropskimi predpisi za zaščito avtoceste in določena že s projektom za izgradnjo avtoceste. Varovalna ograja predstavlja prometno opremo avtoceste in je bila kot taka zajeta tudi v uporabnem dovoljenju, ki ga je za ta odsek izdal pristojni upravni organ. Če zaščitna ograja ne bi bila ustrezna, pristojni organ do zamenjave ne izda upravnega dovoljenja. Odgovornost vzdrževalca bi bila morebiti podana v primeru, da ograja ne bi bila pravilno vzdrževana,'' je razložil Koler.

Nadaljeval je, da je stališče sodne prakse v tovrstnih primerih že izoblikovano, in sicer upravljavcu oziroma vzdrževalcu avtoceste v primeru pojava divjadi na avtocesti ni mogoče očitati pomanjkanje skrbi za varnost na cesti, ko je svoje dolžnosti opravljal skladno s predpisi in ni opustil nobene dolžnosti vzdrževanja avtoceste in objektov, pri čemer je ravnal tudi z ustrezno stopnjo skrbnosti po splošnih načelih civilnega prava.