Vlada je potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice in zvišanje praga za t. i. normirance. Božičnica bi bila obvezna v višini polovice minimalne plače, prag za vstop v sistem normirancev pa bi se zvišal na 50.000 evrov za popoldanske oziroma na 120.000 evrov za polne normirance, je po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Minister je na novinarski konferenci spomnil, da je vlada sprva želela obdavčiti premoženje, vire s tega naslova pa nameniti razbremenitvi dela. Ker do tega na koncu ni prišlo, zdaj predlaga druge spremembe, s katerimi bi izboljšala gmotni položaj prebivalcev.
Po Boštjančičevih besedah je 14. plača oz. obvezna božičnica v številnih evropskih državah nekaj povsem običajnega. Gre za ustaljeno prakso v Avstriji in Italiji, na Portugalskem, v Španiji in Grčiji pa je to izplačilo obvezno.
Vlada bi obvezno božičnico zato uvedla tudi za vse zaposlene v Sloveniji, tako tiste v zasebnem kot tiste v javnem sektorju. Obvezna 14. plača bi se jim po predlogu izplačala v višini polovice minimalne plače, ta znesek pa bi bil po zgledu regresa oproščen davkov in prispevkov.
Podčrtal je še, da uvedba obvezne božičnice ne pomeni ukinitve nagrade za delovno uspešnost, ki jo mnoga podjetja že izplačujejo in je do višine povprečne plače oproščena davkov, ne pa tudi prispevkov. Obvezna božičnica bi se vštela v to nagrado, ki bi bila tako po novem v višini do polovice minimalne plače oproščena tudi prispevkov.
"Preprosto povedano, želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah, in to ne kot nagrada, ki jo dobi le nekdo, ampak kot pravica, ki velja za vse," je poudaril minister.
Pri uvedbi te spremembe bo, glede na to, da vpliva na delodajalce in javne finance, ključen socialni dialog, tako da bo končna rešitev dolgoročno vzdržna "in bo vsem dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa neka kaprica vlade, ki obremenjuje in duši gospodarstvo".
Vlada ob tem predlaga tudi spremembe na področju samostojnih podjetnikov oz. tako imenovanih samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki.
Boštjančič je spomnil, da je vlada na tem področju v zadnjih letih pripravila dve spremembi, "ker je želela nasloviti enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve" in "zmanjšati neenako obravnavo zavezancev znotraj skupine samostojnih podjetnikov".
Ker spremembe "morda ne delujejo pozitivno oziroma motivacijsko na tiste, ki opravljajo dejavnost, čeprav "nikakor ni bil namen vpeljave sprememb odvračati posameznike od širjenja dejavnosti ali poslovanja", vlada zdaj predlaga prilagoditev praga za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki željam gospodarstva. S tem želi dati jasen signal, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti, je nadaljeval minister.
Delodajalske organizacije razburjene, sindikati predlog pozdravljajo
Predlog uvedbe obvezne božičnice je medtem že razburil reprezentativne delodajalske organizacije. V skupni izjavi za javnost so zapisale, da gre za novo obremenitev, ki bi poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, in se obregnile ob "ponovno ignoranco socialnega dialoga" na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Predstavniki gospodarstva so spomnili, da je bilo o obvezni božičnici govora že leta 2023 ob začetku pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih in da je bil to eden izmed predlogov, ki je botroval odhodu delodajalcev iz ESS. Socialni dialog je bil nato zamrznjen skoraj leto dni. V sindikatih medtem predlog pozdravljajo, se pa strinjajo, da mora biti uresničljiv v praksi in obravnavan na ESS.
Medtem pa Konfederacija sindikatov 90 Slovenije pozdravlja predlog vlade. "V času, ko se številni delavci soočajo z negotovostjo, nizkimi plačami in vse višjimi življenjskimi stroški, je zakonska ureditev božičnice korak v pravo smer, korak k večji pravičnosti, dostojanstvu dela in socialni varnosti," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da božičnica ne sme biti privilegij peščice, temveč pravica vseh.
Ob tem se zavzemajo za zakonsko določeno minimalno višino božičnice, vključitev vseh sektorjev, vključno z javnim, davčno razbremenitev božičnice, kot predlaga vlada, ter spoštovanje socialnega dialoga, ki mora biti temelj vsake zakonodajne spremembe na področju delovnih razmerij.
Ob tem v konfederaciji sindikatov opozarjajo, "da so bili delavci v preteklosti in so še danes prepogosto izigrani s strani delodajalcev, ki izplačilo božičnice pogojujejo z lastno razlago poslovne delovne uspešnosti". "Namesto da bi odgovorno nagradili zaposlene za dosežen poslovni rezultat podjetja, njihovi delodajalci prepogosto iščejo razloge in izgovore, zakaj božičnice ne bi izplačali. Takšna praksa ni po našem trdnem prepričanju le nepoštena, ampak je izraz sistemske brezbrižnosti do tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost tako v podjetju kot tudi v družbi."
Napovedali so aktivno sodelovanje v razpravah znotraj Ekonomsko-socialnega sveta ter v javnosti zagovarjanje uvedbe obvezne božičnice kot izraz solidarnosti, spoštovanja in pravičnosti. "Božičnica mora postati zakonsko zagotovljena pravica in ne več milostna odločitev delodajalca."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.