Obvezna vojaška dolžnost za reševanje kadrovskega problema

Nobena skrivnost ni, da ima Slovenska vojska že dobro desetletje ali celo več težave s pridobivanjem kadrov. Številni ministri so poskušali izboljšati položaj vojakov, a ti niso najbolj priljubljena politična tema. Dejstvo je, da je bilo zadnja leta opaziti padec števila novih kadrov, struktura v vojski pa je v tej fazi nenavadna, saj je za ministra Tonina bila že zmaga, da število odhodov bistveno ne presega prihodov. A še vedno odhajajo. Žal. V letu 2020 so sicer po letih iskanja političnega konsenza le sprejeli novelo Zakona o obrambi, ki vojaka po 45. letu ni postavil na ulico.

Ko se je minister pohvalil januarja, da se je negativni trend zaposlovanja obrnil, smo pokazali, da je kvečjemu začel stagnirati. Kljub velikim vložkom v medijske kampanje in zunanjim partnerjem je število prihodov še vedno premajhno in vojska dejansko ne more izpolniti številnih nalog, ki bi se jih od nje lahko zahtevalo. Vsa poročila o pripravljenosti od leta 2010 to ponavljajo. Tudi vojska priznava podobno, saj, kot pravijo na Mors: "Vse analize, ki so bile pripravljene v zadnjih letih, kažejo, da je obstoječi sistem popolnjevanja dolgoročno nevzdržen in da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo negativni trend obrnili, v nasprotnem primeru bo treba razmisliti o spremembi sistema popolnjevanja."

Napovedane spremembe zakona o vojaški dolžnosti so tako dobrodošle v večini, saj bodo rešile marsikatero zagato pri pridobivanju novih ali ohranitvi starih kadrov v vojski, po drugi strani pa sprememba 22. člena omogoča ponovno uvedbo obvezne vojaške dolžnosti, v kolikor se kadrovski trend bistveno ne bi spremenil. A kavelj 22 bi se pojavil pri razumevanju izrednega poslabšanja varnostnega okolja in kadrovskih težav drugih organizacij, ki se v mirnodobnem času ukvarjajo z varovanjem države. 

"Spremenjena" definicija izrednega stanja, ki odpira vrata za obvezno vojaško dolžnost

Ena od sprememb zakona o vojaški službi, ki izstopa, je uvajanje splošne vojaške dolžnosti. Res je, da ne gre za veliko spremembo, a ima lahko razglasitev več političnega vpliva, kot je videti na prvi pogled. Gre pa predvsem za razumevanje varnostne grožnje za državo. Če je v preteklosti veljalo, da se to lahko uvede ob razglasitvi izrednega stanja s strani Državnega zbora, je bilo to bolj natančno definirano. Po zakonu o obrambi Državni zbor "lahko razglasi izredno stanje na predlog vlade, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost."  Se pravi, spremenjena varnostna grožnja je predvsem vojaške narave, kar je osnovna naloga Slovenske vojske. Nova definicija pa je bolj splošna in k obstoječi še doda, "ali ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja".  Ta majhna sprememba pa ima lahko pomembne posledice. 

Prva je ta, da sicer še vedno velja varovalka, da jo mora na predlog vlade potrditi Državni zbor, a je definicija varnostnega okolja veliko širša. V preteklih letih se je predvsem uporabljala v  okviru povečanih migracij, ki so jih poskušali rešiti z uporabo vojske, vzporedno s Policijo, a se je to večkrat omejevalo, tako časovno kot številčno. Maja Garb, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tako pravi, da kategorija "izredno poslabšanje varnostnega okolja" ni ustavna kategorija, poleg tega Slovenska vojska nima obveze sodelovanja pri vseh varnostnih nalogah (ravno nasprotno, iz razloga operativnosti in nadzora se mora zagotavljati in se zagotavlja ločenost odgovornosti in delovanja – kljub občasnemu sodelovanju in podpori – različnih obrambno-varnostnih organov in služb). Tako še pravi, da je s tega vidika ta sprememba nepotrebna in tudi neutemeljena.

Kot smo že zapisali, je spremenjeno varnostno okolje preveč širok pojem, ki bi lahko Slovensko vojsko vpeljal v reševanje varnostnih težav, za katero je predvsem pristojna Policija. Kot še doda Garbova, to"spreminja temelje obrambne organiziranosti Slovenije in spominja na (ponovne) politične poskuse ponovnega uvajanja splošne vojaške obveznosti, za kar ni ne strokovnih in ne splošnih političnih ali varnostnih razlogov, vsekakor pa tudi ne širšega političnega in družbenega soglasja".  

Teoretično bi se tako lahko ponovila zgodba glede uporabe 37.a člena, ki je vojski dajal določena policijska pooblastila, tema pa je predvsem postala politična, in ne reševanje realnega varnostnega problema, ki se je ustvarjal s pomanjkanjem policistov. Pomanjkanje policistov bi reševali z vojaki, pomanjkanje vojakov pa z obvezno vojaško dolžnostjo, ki bi vojaške vrste popolnil do te mere, da vojaški sistem ne bi bil ogrožen. Kadrovsko reševanje bi tako lahko rešili s politično večino v Državnem zboru, ki bi s sklicevanjem na "spremenjeno varnostno okolje" znova uvedel obvezno vojaško dolžnost, a z eno spremembo – za uveljavitev le-te ni potrebna dvotretjinska večina. Ta sicer verjetno ne bi bila splošna in bi, tako kot bi velevali načrti, bila omejena do te točke, da bi zajela dovolj vojakov za popolnitev vrst, ki so jih do zdaj poskušali dopolniti bolj ali manj neuspešno. 

Vojakov ni dovolj

Decembra 2019 je bilo v vojski 7111, decembra 2020 še 7049, marca 2021 pa 7044 vojakov. Statistika je neizprosna, vojska pa več ne more računati na velik bazen potencialnih vojakov. Dejstvo je, da vojska kljub eni največjih kriz ni uspela prepričati več mladih, da bi se jim pridružili. Čakanje na delo je bilo za številne v gostinstvu očitno bolj sprejemljivo od dela v vojski. A, kot je bilo že večkrat izpostavljeno, gre za res dolgoročno težavo, ki jo je vsaka vlada poskušala reševati po svoje. Tokrat večinoma poskušajo nadaljevati z dobrim delom predhodnikov, ki so sledili strokovni oceni kadra na ministrstvu za obrambo.

V novem predlogu o vojaški dolžnosti uvajajo nekatere druge pozitivne spremembe, ki se zdijo dobre tako Garbovi  kot predavateljici na obramboslovju Jeleni Juvan. Juvanova je tako dejala, da večjih sprememb v zakonu ni videti, da pa bodo predvsem širili kadrovski bazen vojakov, ki so lahko oziroma lahko ostanejo del Slovenske vojske. Rezerva sestava je zelo pomembna in "tako bi s spremembo, ko povečujejo starostno mejo, zajeli še drugo starostno kategorijo, ki je prej niso zajemali".

Kot še pravi Juvanova, so te spremembe bile pričakovane in pravzaprav sledijo Beli knjigi, ki jo je ministrstvo že predstavilo. "Z nekaterimi novelami glede prostovoljnega služenja želijo olajšati prehode v stalno oziroma rezervno sestavo Slovenske vojske, vse to so stvari, o katerih se je dolga leta govorilo." Še ena zanimivost, ki jo opazi Juvanova, je koncept enotnega usposabljanja za vstop v Slovensko vojsko. Ta bo razdeljen na tri sklope in končanje posameznega sklopa bo omogočilo določene možnosti zaposlitve. "Do zdaj je to bilo ločeno, a so s tem verjetno naredili dober korak naprej."

Maja Garb je po drugi strani izpostavljala, da so "glede na dolgoletne kadrovske težave Slovenske vojske takšne spremembe utemeljene in primerne". Kot pravi, se zdravstveno stanje mladine sicer slabša, a z daljšanjem življenjske dobe to pomeni, da te spremembe ne pomenijo (bistvenega) slabšanja psihofizične pripravljenosti vojske. Nekaj sprememb je sicer pri izvajanju naborništva, a pomembno je, kot sta izpostavili profesorici, da splošna vojaška obveznost nikoli ni bila ukinjena.

Garbova pravi, da sama starost za nabornika ostaja od 18 do 27 let, zato so v zakonu namesto izraza nabornik začeli uporabljati izraz državljan – s tem omogočajo zajetje širšega bazena ljudi, ki bi ga drugače težko zajeli. "Poleg tega naborna dolžnost (še vedno) naslavlja le moške, v različne oblike vojaške službe pa lahko vstopajo tudi ženske, tako da tudi iz tega razloga beseda nabornik ni primerna. Uporaba izraza državljan namesto izraza nabornik na nekaterih mestih se mi zato ne zdi problematična, ampak primerna,"  še zaključi.