Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je v DZ vložila SDS, ni primeren za drugo obravnavo, je danes sklenil DZ. Tako je menilo 47 poslancev, proti pa jih je bilo 20. Sklep pomeni, da je predlog zakona končal zakonodajno pot.
To je bil že drugi poskus SDS, da bi uvedla obvezno testiraje pomembnejših javnih funkcionarjev na prepovedane droge. Prvi je bil v DZ zavrnjen leta 2011.
Danijel Krivec (SDS) je v današnji predstavitvi zakona dejal, da ni vložen zaradi funkcionarjev, "temveč zaradi javnosti, ki ima pravico izvedeti, ali najvišji nosilci državne oblasti delujejo pod vplivom prepovedanih substanc". "Za funkcionarje, ki nimamo ničesar skrivati, obvezno testiranje ne predstavlja nobenih težav, javnost pa bo razbremenjena špekulacij oziroma manipulacij, če njihovi predstavniki dejansko uživajo prepovedane droge," je dejal.
Po predlogu zakona bi se moral funkcionar testiranja udeležiti vsaj enkrat v letu, izvedel pa bi ga Inštitut za sodno medicino. Testiranje bi nadzirala štiričlanska komisija, funkcionarji, ki bi jih testirali, pa bi bili izbrani z žrebom. Če bi testiranje zavrnili, bi se štelo, da je bil test pozitiven.
Da imajo državljani pravico vedeti, ali tisti, ki jih volijo, uživajo droge, so se strinjali tudi v NSi. "Res je, da do zdaj ni bilo dokazano uživanje drog nobenemu funkcionarju, vendar to ne pomeni, da drog ni med nami," je opozoril Jernej Vrtovec.
Vlada predloga ne podpira, saj po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Nine Pirnat pretirano posega v zasebnost posameznika, hkrati pa problematiko po mnenju vlade že zdaj zadovoljivo ureja delovna zakonodaja. S slednjim se v opozicijskih SDS, NSi in NP niso strinjali. "Po trenutni ureditvi se lahko test na delovnem mestu opravi le, če gre za delo pod vplivom prepovedanih substanc na delovnem mestu in če se tako odloči predstojnik. Povsem neupravičeno je pričakovati, da bi predsednik vlade ali minister za osebe, ki jih je sam imenoval, zahteval test," je dejal Krivec.
Bojan Dobovšek (NP) je temu oporekal. "Res je, da tovrstno problematiko že ureja obstoječa zakonodaja, težava pa sta njeno izvajanje in vloga predstojnikov v teh postopkih," je dejal. Poslanec se sicer strinja, da so tovrstne razprave pomembne, saj "funkcionarji s svojim vzorom dajejo smer družbi, še posebej mladim".
Po mnenju Erike Dekleva (SMC) je predlog zakona pomanjkljiv in slabo pripravljen, "predvsem pa bi bil v primeru, da bi bil sprejet, povsem neuporaben". "Zaradi tega zakona ne bo nihče živel bolje, bodo pa v družbo ponovno vneseni nemir, negotovost in nezaupanje državljanov, kar hromi družbo in onemogoča pomembne spremembe," je utemeljila nasprotovanje zakonu.
Po prepričanju Franca Jurše (DeSUS) "gre za populističen predlog, namenjen preusmerjanju prozornosti". Ob tem je dodal, da sicer v poslanski skupini DeSUS, "ki je v povprečju nekoliko starejša", nimajo nobenih težav s tovrstnim testiranjem.
Bojana Muršič (SD) pa je ocenila, da predlog le še "dodatno niža že tako načet ugled nosilcev javnih funkcij". SDS je poslanka očitala, da s takšnimi in podobnimi ravnanji goji "zgolj vedno večji odpor ljudi do politike".
Da zakona ne bodo podprli, so napovedali tudi v ZL, ker ocenjujejo, da ne rešuje realnih problemov, s katerimi se sooča država. "Rešitev za realne težave v tej državi namreč ni v testiranju poslancev, ampak v tem, da iz oblastnih funkcij odstranimo tiste politike, ki namerno in pri polni zavesti delujejo v nasprotju z našim skupnim interesom in v nasprotju z ustavo," je dejal Franc Trček.
Nasprotniki zakona so tudi ocenjevali, da gre pri predlogu za maščevanje SDS nepovezanemu poslancu Andreju Čušu, ki je pred časom izstopil iz SDS, nedolgo tega pa je v javnost prišel posnetek, ki ga prikazuje v skupini ljudi, ki uživa droge. Čuš je sicer dejal, da predlog zakona podpira.
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.