Vsak, ki je v tednu Rdečega križa kupil poštno znamko, avtobusno, železniško, letalsko ali ladijsko vozovnico, je po zakonu moral odšteti dodatnih 15 tolarjev. Višino obveznega prispevka je določila vlada. Nad prisilnim zbiranjem denarja so ogorčeni državljani, oglasili pa so se tudi pravniki, ki poudarjajo, da je zakon v marsičem protiustaven.
Zakon, ki je star skoraj deset let, omogoča monopolni položaj omenjeni slovenski humanitarni organizaciji. Druge si podobnih predpisov lahko le želijo. Vprašljivo je tudi, ali se za humanitarne namene sploh lahko predpisuje obvezno dajatev. V tujini so takšni prispevki večinoma le prostovoljni.
Že v torek pa bodo na seji glavnega odbora Rdečega križa odločali o tem, kako bodo razporedili zbrana sredstva. Nabrali naj bi okoli trideset milijonov tolarjev. Na dnevnem redu pa so tudi druge, verjetno še bolj vroče zadeve: individualne pogodbe ter usoda Jeleniča in njegovih dveh namestnic, pa domnevno nezakoniti posli Slorka, ki jih bo razkrival novi direktor Franc Rovere.
