Obvezni zdravstveni prispevek naj ne bi zniževal osnove za dohodnino

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel poleti, določa, da se bo novi obvezni zdravstveni prispevek štel za obvezni prispevek za socialno varnost in da se bo za ta znesek zmanjšala davčna osnova, so takrat sporočili z ministrstva za finance.

Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so pojasnili.

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in ga je STA pridobila neuradno, pa predvideva, da se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino.

"Cilj določbe je izenačitev položaja posameznih zavarovancev z vidika vpliva na neto razpoložljivi dohodek posameznega zavarovanca po prenehanju plačevanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," piše v zakonu, na katerega lahko deležniki po podaljšanju roka še danes podajo svoje pripombe in predloge.

Glas Ljudstva predlaga 'proporcionalni prispevek'

"Predlog, da se prispevek vključi v dohodninsko osnovo, pozdravljamo, poudarjamo pa, da je ga je smiselno in potrebno ob tej priložnosti spremeniti v proporcionalni prispevek, ki bo manj obremenil zavarovance z najnižjimi dohodki," so danes na novinarski konferenci povedali v civilni iniciativi Glas ljudstva. Le tako lahko vlada po njihovem mnenju odpravi krivično obremenitev, ki jo je vsa ta leta pomenilo DZZ, "saj so nekateri plačevali celo desetino mesečnega dohodka, drugi pa le nekaj promilov". "Zaradi vključitve te konkretne rešitve v interventni zakon nas upravičeno skrbi, da bodo koalicijske stranke požrle obljubo o bolj pravični ureditvi plačevanja, ki naj bi bila izvedena do konca letošnjega leta."

Kot problematično so izpostavili tudi v zakonu predvideno avtomatično podaljšanje obstoječih koncesij, ki se iztečejo do konca leta 2026, za pet let.  "Tako da bi lahko prve spremenjene koncesijske pogodbe v najboljšem primeru pričakovali šele v letu 2027, nekatere koncesije pa se bodo v nespremenjeni obliki podaljšale celo do leta 2031! Ob tem podaljševanju brezpravja na področju koncesij je prepoved prenosov koncesij na druge subjekte (npr. prodaje tujim ali domačim kapitalskim družbam) pravno nezadostna poteza, saj trenutne koncesijske pogodbe tovrstne prenose omogočajo in dopuščajo," menijo. Pozdravljajo pa predvideno določbo, ki bi prepovedala prodajo podeljenih koncesij.

Med potencialno dobrimi rešitvami predloga interventnega zakona pa so našteli predvideno podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca, spodbude za specializante družinske medicine, dodatno plačilo za več opredeljenih pacientov in opravljenih storitev ter vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Predstavniki iniciative Glas ljudstva so sicer prejšnji teden ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel povabili na soočenje s pacientkami in pacienti, ki so ga napovedali za petek. Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da se ministrica iniciativi zahvaljuje za vabilo, a se soočenja zaradi številnih drugih obveznosti žal ne bo mogla udeležiti.

"Veseli pa nas, da smo uspeli uskladiti že drugi sestanek z vašimi predstavniki, na katerem vam bomo predstavili vse aktivnosti, ki jih na ministrstvu izvajamo, za izboljšanje dostopnosti do kakovostne in varne zdravstvene obravnave in za zdravstveni sistem, ki bo osredotočen na pacienta," so zapisali pri ministrstvu in dodali, da bo sestanek potekal konec novembra.