Konec julija sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali z današnjim dnem stopa v veljavo. S tem postaja obvezno mikročipiranje mačk, podobno kot za pse velja že od leta 2004. Kaj to pomeni za lastnike, kaj pomeni za mačke in kaj za skupnost?
Po 6.a členu novega zakona mora lastnik zagotoviti, da je njegova mačka do dopolnjenega 12. tedna označena na predpisan način (to je z mikročipom) in prijavljena pristojni veterinarski organizaciji, ki v Centralni register hišnih živali (CRHŽ) vnese podatke o živali in lastniku. Lastnik bo torej moral označiti mladiče še pred oddajo, enako je pri psih, le da je starostna meja pri njih nižja (osem tednov); veterinarski organizaciji pa je treba javiti spremembo lastništva, pogin in pobeg ali krajo živali.
"Novost bo sicer polno zaživela šele s 1. januarjem 2027, do takrat velja prehodno obdobje, v katerem bodo lastniki lahko v miru registrirali mačke, ki jih že imajo in to praktično brezplačno," pojasnjujejo na Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. Slovenija bo do konca leta 2026 vsem veterinarskim ambulantam namreč sofinancirala stroške označitve in registracije za lastniške mačke do višine 30 evrov. "Redne cene se po Sloveniji gibljejo od 25 do nekje 35 evrov, tako bodo ljudje za to storitev odšteli le nekaj evrov ali celo nič," razlagajo.
Kaj sploh je bistvo čipiranja?
Izraz 'čipiranje' se uporablja za registracijo in označevanje živali z mikročipom. To je majhna elektronska naprava, nameščena v stekleni kapsuli, veliki kot riževo zrno. Mikročip se z iglo vstavi v podkožje živali, običajno na levi strani vratu. Postopek je kratek in skoraj neboleč, podoben cepljenju in nima stranskih učinkov. Mikročip ni GPS naprava in ne vsebuje baterije, temveč deluje na principu radiofrekvenčne identifikacije – veterinar ali druga pooblaščena oseba približa živali čitalec, ki odda signal, aktivira čip in 'prebere' unikatno število, ki mu pripada. V CRHŽ se na podlagi te številke lahko ntao poišče podatke o živali in njenem lastniku.
Označevanje mačk na ta način ima veliko pozitivnih učinkov:
- Čipirane izgubljene živali hitreje najdejo pot domov. Kljub pazljivosti se lahko zgodi, da žival pobegne ali odtava od doma – takrat je za njeno čimprejšnjo vrnitev zelo pomembno, da je čipirana. V letu 2024 je bilo kar 53 odstotkov najdenih psov, ki so bili sprejeti v zavetišča, ravno zaradi čipov vrnjenih lastnikom. Pri mačkah je ta delež dosti manjši: sprejetih je bilo 9796 zapuščenih mačk in od tega pa le 179 vrnjenih lastnikom (dva odstotka). "Uporaba ovratnic v ta namen ni priporočljiva, saj jih živali pogosto izgubijo, ob izbiri napačne ovratnice se lahko tudi poškodujejo, zato je čipiranje dosti bolj varno in zanesljivo," poudarjajo na Zvezi.
- S čipiranjem se lažje razloči med živalmi z in brez lastnika. Za žival, ki je čipirana in registrirana, lahko preprosto ugotovimo, kdo je njen skrbnik. "To bo olajšalo terensko delo zavetišč: čipirane mačke se enostavno vrne lastnikom, ostale pa oskrbi po protokolu in odda ali vrne v okolje kot prostoživeče," pravijo.
- Dosledno čipiranje omogoča boljšo sledljivost izvora živali. "To na primer pomaga preprečevati preobremenjevanje samic s prepogostimi kotitvami ter spodbujati rejce in nove lastnike h kakovostni oskrbi živali. To pa dolgoročno izboljša dobrobit živali in varnost kupcev oziroma lastnikov živali."
- Evidentiranje lastniških živali pomaga tudi nikogaršnjim. Kot pravijo na Zvezi, so uradne evidence glede števila hišnih živali, še posebej mačk, precej skope – nihče ne ve točno, koliko domačih mačk je pravzaprav v Sloveniji. "Ko bomo poznali število lastniških živali, bomo lahko ocenili tudi število nikogaršnjih in jih ustrezno oskrbeli – na primer zagotovili primerno število namestitvenih mest v zavetiščih."
Edina negativna plat obveznega čipiranja mačk je dodaten strošek za lastnike, ki pa je začasno odpravljena z visokim sofinanciranjem, morebitni bodoči lastniki pa imajo dovolj časa, da se s to obveznostjo seznanijo in se za lastništvo mačke v prihodnosti ne odločijo, če tega ne želijo. Prehodno obdobje olajša tudi samo 'logistiko', mačke ni treba voziti zgolj na čipiranje, ampak se to uredi ob kakšnem drugem obisku veterinarja. Tudi po koncu prehodnega obdobja to ne bo problem, saj mladički do 12. tedna v vsakem primeru potrebujejo veterinarsko oskrbo, so še jasni na Zvezi.
Strošek čipiranja je sicer enkraten, relativno nizek in v primerjavi s stroški kakovostne oskrbe mačke, katerih pričakovana življenjska doba z lahkoto preseže 15 let. Čipiranje je torej le en vidik odgovornega lastništva mačk, odgovoren lastnik mora namreč poskrbeti za količinsko in kakovostno ustrezno prehrano, veterinarsko oskrbo ob poškodbah in bolezni ter ustrezno preprečevanje teh, sterilizacijo oziroma kastracijo (s čimer se zajezi rojstva preštevilnih mladičev in zmanjša možnost poškodb in prenosa okužb) varnost in primerno okolje, dovolj gibanja, primerno igro in možnosti izražanja naravnih vedenj, primerno oskrbo tudi ob spremenjenih okoliščinah (dopust, selitev, bolezen ali smrt lastnika), še zaključujejo na Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.