Obvoznica, stanovanja in nova delovna mesta: kakšen Ptuj obljubljajo kandidati?

Soočenje se je začelo s prometom, enim najbolj perečih razvojnih vprašanj Ptuja. Kandidati so najprej odgovorili na vprašanje, koliko časa so potrebovali za pot v Ljubljano. Aktualna županja Nuška Gajšek (SD) je povedala, da je bila vožnja tokrat presenetljivo hitra, saj je trajala manj kot uro in pol. Spomnila je, da so v preteklosti za pot v prestolnico včasih potrebovali tudi dve uri in 45 minut, zato so morali na sestanke odhajati tri ure prej, da ne bi zamudili.

Tudi Andrej Čuš (skupina volivcev) je ocenil, da je bila vožnja presenetljivo hitra. Po podatkih navigacije je za pot potreboval približno uro in 24 minut. Janko Širec (skupina volivcev) pa je opozoril, da je bila ura odhoda ugodna, saj je najgostejši promet proti Ljubljani običajno okoli 9. in 10. ure, ko lahko vožnja traja dve uri ali več.

Gajškova, ki Ptuj vodi že osem let, je ob vprašanju o dosežkih glede obvoznice poudarila, da so v tem mandatu naredili izjemen napredek. Po več kot 20 letih pregovarjanj in nesoglasij so po njenih besedah skupaj s civilno iniciativo, strokovnimi službami, ministrstvom, Darsom in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo prišli do sprejemljive in optimizirane različice trase.

"Jaz mislim, da je to trenutno varianta, ki je izvedljiva. Tudi študije izvedljivosti so narejene," je dejala. Ob tem je izpostavila, da projekt poleg obvoznice vključuje tudi nov most za lokalni promet, s čimer bi rešili del prometnih težav v mestnem območju.

Kot je poudarila, je obvoznica nujno potrebna že 20 let, napoved, da bi bila lahko zgrajena šele leta 2038, pa je nesprejemljiva. Po zagotovilih ministra Vrtovca naj bi se projekt bistveno pospešil. Gajškova je priznala, da gre za optimistično napoved, vendar je zagotovila, da bodo na občini še naprej pritiskali na pristojne. "Izkupiček je bil dober in je bilo vredno," je ocenila glede številnih sestankov, na katere so se morali zaradi prometnih zastojev včasih voziti tudi po tri ure.

Čuš je ob tem spomnil, da je bila njegova svetniška skupina v zadnjih osmih letih ena najbolj dejavnih pri vprašanju obvoznice. Izpostavil je tudi vlogo Sergeje Puppis Firebird, vodje civilne iniciative, ki je bila do nedavnega občinska svetnica.

Poudaril je, da so se na Ptuju vsi zavzemali za južno različico obvoznice, po sprejetju sklepa prejšnje vlade pa so čakali na nadaljnje rešitve ministra Vrtovca. Kritičen je bil predvsem do navezave Ormoške ceste, ki bi po njegovih besedah omogočala mednarodni tranzit po tej cesti namesto po avtocesti.

"Naše stališče je, da je bila ta navezava Ormoške ceste, da se dovoli mednarodni tranzit po Ormoški cesti namesto po avtocesti, s strani gospoda Senčarja izdaja Ptujčank in Ptujčanov, predvsem ljudi, ki živijo ob Ormoški cesti, torej tudi na Spuhlji," je dejal.

Zato napoveduje, da bo, če bo izvoljen za župana, prvi dan po uspehu na lokalnih volitvah podpisal sklep o odstopu od soglasja k navezavi mednarodnega tranzita na Ormoško cesto. "Ni namen Ormoške ceste, da se tukaj vozijo estonske, litovske in nemške registrske tablice na tovornjakih," je poudaril.

Širec je prav tako ocenil, da leto 2038 ni sprejemljiv rok, še posebej za prebivalce ob Ormoški cesti. Če bo izvoljen, namerava projekt prevzeti v svoje roke in dosledno sodelovati z ministrstvom ter direkcijo, obenem pa skrbeti za spoštovanje dogovorjenih rokov in sprotno obveščanje občanov o pripravi dokumentacije in nadaljnjih postopkih.

Opozoril je tudi na razmere, v katerih živijo prebivalci ob Ormoški cesti. Ti so po njegovih besedah izpostavljeni nenormalnemu hrupu in izpušnim emisijam, dovoljene mejne vrednosti pa so bile lani prekoračene 21-krat.

Kot začasno rešitev je predlagal zagotavljanje obvozne ceste na odseku pri kopališču do Vile Monde, s katero bi takoj razbremenili Ormoško cesto in tamkajšnje prebivalce.

V nadaljevanju so se kandidati posvetili vprašanju, ali staro mestno jedro še živi in kaj bi bilo mogoče storiti za njegovo oživitev.

Gajškova je poudarila, da je občina v zadnjih osmih letih intenzivno vlagala v mestno jedro. Poleg obnove trgov in ulic so zgradili tudi mladinski center, ki po njenih besedah mestu prinaša mladostno energijo. Dopoldne deluje kot mladinski center, popoldne pa ga uporabljajo različna društva, s čimer omogoča širše medgeneracijsko sodelovanje.

"Tam so našli prostor praktično vsi, od mladih ptujskih muzikantov, ki res pripravljajo koncerte, do slikarjev, raznoraznih delavnic," je naštela.

Občina po njenih besedah veliko vlaga tudi v festivale, Kurentovanje in druge prireditve. Posebej je izpostavila advent, ki so ga v zadnjih letih dvignili na povsem novo raven. Kot uspešen primer je navedla tudi Odprto kuhno, ki je po njenih besedah zelo dobro obiskana.

Kljub temu priznava, da ima mestno jedro še veliko neizkoriščenega potenciala. V naslednjem mandatu bo treba poiskati nove rešitve, saj se ponudba in dogodki sčasoma lahko iztrošijo oziroma se jih obiskovalci naveličajo. Eden od izzivov je predvsem zagotoviti, da bi mestno jedro živelo ves dan, ne le ob posameznih dogodkih.

Širec je kot ključno rešitev izpostavil prihod mladih družin. Te po njegovem potrebujejo ustrezno plačana delovna mesta, dober šolski sistem in predvsem dostopna stanovanja.

Napovedal je, da bi občina prenehala prodajati stanovanja v svoji lasti, temveč bi jih obnavljala in namenila kadrovskim rešitvam ter občankam in občanom, ki bi želeli živeti v starem mestnem jedru.

Predstavil je tudi zamisel o novi tržnici, zasnovani tako, da bi zares živela, ter o vinoteki. "Mi smo mesto vina, kulture, dediščine in seveda temu naredimo vinoteko," je pojasnil.

Čuš je ocenil, da stanje v mestnem jedru ni tako dobro, kot ga želijo prikazati nekateri, čeprav priznava, da je bilo v zadnjih letih nekaj narejenega. Sam je, kot je dejal, s Ptujem povezan od rojstva in v mestnem središču živi praktično vsak dan.

Kot enega prvih ukrepov je napovedal popis vseh praznih stanovanj in poslovnih prostorov. "Danes, ko gre posameznik po trinajsti uri po Ptuju, misli, da je mesto duhov," je opozoril.

Prazna stanovanja bi po njegovem aktivirali s prenovo ali javno-zasebnim partnerstvom, za prazne poslovne prostore pa bi pripravili konkreten poslovni načrt, ki bi ga tudi tržili.

Za povezovanje podjetnikov, obrtnikov in gostincev bi ustanovili gospodarski sosvet, saj se po njegovih besedah številni, ki še vztrajajo v mestnem središču, počutijo zapostavljeni in preslišani. "Mi bomo to obrnili, bomo jih povabili k dialogu," je napovedal.

Tudi Čuš je poudaril, da Ptuj potrebuje nove meščane, tako mlade družine kot starejše. Toda ti bodo po njegovem v mesto prišli šele, ko bo ustrezno urejena infrastruktura in bodo imeli tudi možnost parkiranja.

Razprava se je nato usmerila v gospodarstvo in vprašanje, zakaj bi se podjetje odločilo za Ptuj.

Čuš je izpostavil, da ima občina več kot 60 hektarjev potencialnih poslovnih con. Po zadnjih statističnih podatkih je na Ptuju po kraju dela približno 15.000 delovnih mest, od tega okoli tisoč samozaposlenih.

Če želi občina privabiti nova delovna mesta, mora po njegovem najprej zagotoviti komunalno opremljeno infrastrukturo. Kritičen je bil do pretekle usmeritve v gradnjo trgovskih centrov z velikimi parkirišči, namesto da bi več pozornosti namenili drugim gospodarskim dejavnostim.

Kot eno glavnih ovir razvoja je izpostavil občinske prostorske načrte, ki jih je treba čim prej spremeniti. Zadnji je bil po njegovih besedah sprejet leta 2015. Nova delovna mesta bi bilo mogoče ustvarjati tudi z aktivacijo praznih površin v središču mesta ter privabljanjem domačih in tujih investicij, pomemben potencial pa vidi tudi v turizmu.

Širec je kot prednost Ptuja izpostavil njegovo geostrateško lego med Zagrebom in Mariborom ter v bližini Madžarske in Avstrije. Občina bi morala po njegovem širiti obstoječo industrijsko-obrtno cono in podjetjem ponuditi ustrezno komunalno opremljena zemljišča.

Pri tem je poudaril, da si želi podjetij, ki bodo ustvarjala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Ptuj ima namreč po njegovih besedah najnižje plače med mestnimi občinami.

"Mesto moramo biti kot sogovornik podjetnikom, ne pa kot administrativna ovira," je poudaril.

Gajškova je ob vprašanju, kateri ukrepi so v njenem mandatu prinesli nova delovna mesta, navedla občinske razpise, nepovratna sredstva in spodbude za samozaposlovanje. Po podatkih Statističnega urada RS se je število podjetij na Ptuju v zadnjih osmih letih povečalo za približno 16 odstotkov, z okoli 2100 na več kot 2400. Zrasli so tudi prihodki podjetij, in sicer za več kot 60 odstotkov.

"Tako da podjetništvo pri nas ni v nekem slabem stanju. Imamo nekaj izjemno dobrih in kvalitetnih podjetij, ki so v bistvu v samem svetovnem merilu," je ocenila.

Ob tem je opozorila, da podjetja potrebujejo prostor za širitev in razvoj novih dejavnosti. Občina je zato že leta 2019 pristopila k spremembam občinskega prostorskega načrta, ki pa po njenih besedah še vedno predstavlja eno glavnih razvojnih ovir.

Spomnila je tudi na napoved ministra Vrtovca, da vlada pripravlja nov razvojni zakon, s katerim bi pospešili postopke umeščanja v prostor.

Obvoznica je po njenih besedah pomembna tudi za gospodarski razvoj, saj projekt vključuje nov priključek na avtocesto in opredeljuje 64 hektarov novih poslovnih površin. Naštela je obstoječo gospodarsko cono državnega pomena, cono regionalnega pomena na desnem bregu Drave, novo poslovno-logistično cono Turnišče ter medobčinsko cono med Bidnem, Hajdino in Vidmom.

Poudarila je, da bodo za uresničitev načrtov potrebovali tudi bolj aktivno državo. Kot primer dolgotrajnosti postopkov je navedla Slovensko Bistrico, kjer sprejemanje prostorskega načrta traja že 17 let.

Po njenem mnenju dolgotrajni postopki ne zavirajo le ustanavljanja podjetij in ustvarjanja delovnih mest, temveč prispevajo tudi k pomanjkanju stanovanj in višjim cenam nepremičnin.

Soočenje se je sklenilo z nekoliko bolj osebnim vprašanjem o najljubših kotičkih mesta.

Širec je kot svoj najljubši del izpostavil staro mestno jedro, Čuš pa je povedal, da največ časa preživi v četrtni skupnosti Center, kjer ima domače podjetje in pisarno, ter v okolici jezera in Rance, kjer živi.

"Prav v vsakem kotičku Ptuja uživam, ker smo Ptujčani prijazni, dobri ljudje," je dejal in obiskovalce povabil na Ptuj.

Za konec je morala Gajškova mesto opisati še z eno besedo: "Čudovit."