Evropska komisija je poleg Slovenije med države, za katere po njeni oceni obstaja tveganje migracijskega pritiska, uvrstila še 14 drugih držav članic. Med njimi so med drugim Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija in baltske države.
Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine. Eden od razlogov so tudi sekundarna migracijska gibanja, ki običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo članico EU.
"Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je vplivalo na njene sisteme za azil in sprejem," je komisija glede Slovenije zapisala v poročilu. Obenem je Slovenija po njenih navedbah prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev.
Na sekundarna migracijska gibanja je v pogovoru pred enim mesecem evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja opozoril slovenski notranji minister Franci Matoz. "Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic," je dejal.
Članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu s paktom o migracijah in azilu prednostni dostop do podpornih ukrepov EU pri soočanju z migracijami, kot sta podpora pristojnih evropskih agencij in finančna podpora.
Ni pa komisija Slovenije uvrstila med države, ki se soočajo z resnimi razmerami na področju migracij. To so po njeni oceni Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu. Gre za mehanizem, v okviru katerega članice, ki so pod migracijskim pritiskom, prejemajo podporo drugih držav.
Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičeni Španija, Italija, Grčija in Ciper.
Oceno komisije o razmerah v posameznih članicah in predlog solidarnostnega mehanizma, ki mora glede na pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov, bodo morale pred koncem leta potrditi države članice v Svetu EU.
Članice, ki so obvezane prispevati v mehanizem, lahko izbirajo med premestitvami prosilcev, finančnim prispevkom in drugimi oblikami podpore. Slovenija se je lani odločila, da bo v mehanizem, ki je bil zaradi krajšega obdobja izvajanja manjši od zakonsko predpisanega, v skladu s svojim pravičnim deležem prispevala 1,8 milijona evrov.
Viri na komisiji so danes pojasnili, da delež za prispevke v skladu s predlogom ostaja enak kot lani. Če bo solidarnostni mehanizem prihodnje leto vključeval 30.000 premestitev oziroma 600 milijonov evrov prispevkov, bi morala Slovenija premestiti okoli 130 prosilcev ali vplačati 2,6 milijona evrov. Prispevek lahko vključuje tudi kombinacijo različnih ukrepov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.