Ocena vojske: v mirovanju dobro, za delovanje v vojni nezadostno

Znana je ocena pripravljenosti Slovenske vojske (SV) v lanskem letu: vojska v mirovanju je bolje pripravljena kot pred letom dni, a znova nezadostno za delovanje v vojni.

Minister za obrambo Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš sta predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja ob 10. uri namreč seznanila in mu predstavila letno poročilo o pripravljenosti SV za leto 2019. 

Čeprav je bilo pričakovati, da ocena ne bo bistveno boljša od tistih iz predhodnih let, pa je SV za delovanje v miru prejela oceno dobro. "Ocena pripravljenosti Slovenske vojske za 2019 za delovanje v miru je boljša, v pripravljenosti za delovanje v vojni pa ni napredka," je ob tem dejal Pahor.

Lanska povprečna ocena pripravljenosti, ki velja za predhodno leto, torej za leto 2018, je bila za delovanje v miru zadostna, za delovanje v vojni pa nezadostna. Predsednik republike Pahor je ob prejemu poročila predlagal zlasti razmislek o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti. Ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, sta po njegovih besedah nepopolnjenost enot s kadri, oborožitvijo in opremo. "Oprema je zastarela, stanje zalog slabo," je dejal Pahor. Se je pa hkrati kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik obrambnih sil pripadnikom SV zahvalil za predano opravljanje nalog.

Tonin: Že vrsto let ugotavljamo potrebe po enih in istih prioritetah, realizacije pa od nikoder

Na novinarski konferenci po predstavitvi poročila Pahorju, je spregovoril tudi obrambni minister Tonin. Dejal je, da se prepogosto ugotavlja, da se vojski zadostne vire ne zagotavlja dovolj redno. "Ko se pokaže potreba po njenem delovanju, pa je žal prepozno," je dodal.

Po njegovih besedah so preverili dosedanje planske dokumente. "Že vrsto let ugotavljamo potrebe po enih in istih prioritetah, realizacije pa ni od nikoder," je izpostavil Tonin. Tudi po njegovem je eden od ključnih vzrokov za slabo oceno kadrovska nepopolnjenost.

"Pri pregledu smo ugotovili desetletni zastoj v investicijah in organiziranosti," je pojasnil minister za obrambo in dodal, da bodo po nekaterih ocenah za rešitev teh težav potrebna leta povečanih vlaganj in sistemskih dopolnitev. "Ne želim novih in novih analiz in študij, belih knjig in kupovanja časa. Želim si konkretnih ukrepov," je dejal in kot konkretno rešitev nakazal pripravo ustrezne zakonodaje. Izboljšanje pripravljenosti po njegovem zahteva tri stvari: izboljšave na področju kadra, izboljšanje infrastrukture in destigmatizacijo nekaterih vojaških zmogljivosti.

Tudi Tonin se je zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske in zagotovil, da bo celotna vlada storila vse, da bo poslanstvo vojske uresničeno.

Glavaš: Nizka ocena ni odraz slabega dela, temveč posledica primanjkljaja finančnih in kadrovskih virov

"Slovenska vojska je tudi v letu 2019 kljub primanjkljaju virov opravila vse naloge doma in v tujini," pa je ob predstavitvi obeh ocen izpostavil načelnik Generalštaba SV brigadir Glavaš. Kljub temu, da potrebna pripravljenost vojske za vojno ni ustrezna, pa je Glavaš prepričan, da jo je možno izboljšati. "Kratkoročno z zagotovitvijo virov, dokončanjem profesionalizacije," možne rešitve vidi Glavaš, ki je prepričan, da ima Slovenija sposobnost izgraditi vojaško organizacijo, ustrezno pripravljeno na vsakršne zahteve. Je pa tudi on izpostavil nujno pridobivanje kadrovskih in materialnih virov.

Tonin je za načelnika Generalštaba SV Glavaša sicer predlagal tudi povišanje v čin generala, s čimer se strinja tudi Pahor.

Zdaj že bivši minister za obrambo Karl Erjavec je sicer lani ustanovil delovno skupino, ki bi pod vodstvom Boštjana Šefica poiskala načine za kadrovsko krepitev Slovenske vojske. Za zdaj prizadevanja skupine še niso obrodila sadov, saj negativnega trenda ni uspela zaustaviti.

Tega se očitno zaveda tudi novi načelnik Glavaš, ki je tudi v izjavi za medije po prevzemu bojnega prapora Slovenske vojske napovedal, da se bodo v naslednjem obdobju usmerili zlasti v pridobivanje kadrovskih in materialnih virov. Sam sicer ocenjuje, da letošnja ocena ne more biti drugačna oziroma boljša kot prejšnja leta. Obrat negativnih kadrovskih trendov med prioritetami izpostavlja tudi obrambni minister Tonin.

Med načini, ki bi pripomogli k tem ciljem, Tonin vidi izboljšanje konkurenčnosti vojaškega poklica, kar bi bilo mogoče doseči z izvzetjem SV iz enotnega plačnega sistema in ureditvijo položaja vojakov po 45. letu. Prav tako je minister naklonjen uvedbi naborništva, priznava pa, da tega ni mogoče uvesti čez noč.

Med ukrepi nove vlade, ki so zapisani v koalicijski pogodbi, je tudi postopna uvedba naborniškega sistema. Tonin je danes pojasnil, da bi bilo pred tem treba narediti še "nekaj domačih nalog". Prilagoditi bi bilo treba infrastrukturo in zagotoviti ustrezno opremo. Poleg tega želi Tonin še pred uvedbo naborništva čim bolj izdatno popolniti stalno sestavo in pogodbeno rezervo.

Podobno je popolnitev stalne sestave in pogodbene rezerve prioriteta tudi za Glavaša. Če bo politična volja za uvedbo naborništva, pa bodo tudi v SV pripravljeni na to zgodbo, je potrdil načelnik.

Pahor pa ima do takšnega predloga zadržke, saj koncept profesionalne vojske, kot smo si ga zamislili ob njeni uvedbi leta 2003, ne bi bil več tako jasen. Kadrovski primanjkljaj je mogoče odpravljati z boljšimi dohodki vojakov, boljši kariernim načrtom in večjo finančno stabilnostjo pripadnikov, je ocenil.

Obramboslovka Juvanova: Finančna injekcija vojski še ni odpravila posledic varčevanja

Finančna injekcija SV v minulih letih ni v zadostni meri odpravila posledic več kot desetletnega varčevanja, poudarja obramboslovka Jelena Juvan. Kadrovsko sliko bi lahko izboljšali z ureditvijo statusa vojakov, manj uresničljivi sta ideji o izstopu SV iz plačnega sistema in o naborništvu. Od investicij bi bil smiseln nakup transportnega letala.

Po mnenju Juvanove s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je dobra ocena zahtevane pripravljenosti morda nekoliko presenetljiva. Natančne vsebine poročila Juvanova ne pozna, a verjame, da ocena temelji na strokovnih podatkih generalštaba. Medtem pa slaba ocena za delovanje v vojnem stanju po njenem mnenju "nikakor ni presenetljiva".

Prizadevanj za njeno izboljšanje bi se bilo po njenih besedah treba lotiti z več zornih kotov. Tako pri pridobivanju kadra ne gre pričakovati, da bi ob povišanju plač mladi začeli množično vstopati v SV. Treba bi bilo poskrbeti predvsem za pripadnike po 45. letu starosti, smiselno bi bilo razmišljati o ugodnostih za družine pripadnikov. "Tudi družine so vpete v ta sistem in živijo z vojaškim poklicem," je pojasnila. Predvsem pa je poudarila, da bi posameznik, ki razmišlja o tej službi, moral v njej prepoznati tudi določene prednosti.

Načrti obrambnega ministra o izvzetju SV iz enotnega plačnega sistema pa po njeni oceni niso uresničljivi. V preteklih letih se je pojavilo že več podobnih pobud, a se je nazadnje vselej izkazalo, da ni politične volje za kaj takega. Izvzetje bi namreč pomenilo potrebo po spremembi celotnega plačnega sistema. "Vedno se najdejo druge skupine, ki potem zahtevajo isto," je pojasnila.

Koalicijska pogodba sicer med ukrepi za zaustavitev negativnega kadrovskega trenda omenja tudi uvedbo naborništva. A Juvanova meni, da v primeru uvedbe naborništva v najširšem smislu, torej splošne vojaške obveznosti, ne bi mogli več govoriti o profesionalni vojski, pač pa bi imeli neko poklicno jedro, ki bi se ukvarjalo z usposabljanjem nabornikov. Poznejša pojasnila ministrstva so sicer govorila o možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka, a to tudi pomeni, da bi bile številke nizke, je pripomnila.

Nasploh kadrovske problematike SV na najvišji politični ravni po oceni obramboslovke ne prepoznavajo kot ključne. Razlog za to pa vidi v tem, da se v Sloveniji trenutno bolj počutimo ogrožene od drugih stvari kot od vojaške sile neke druge države.

V luči aktualnega boja proti širjenju okužbe z novim koronavirusom pa je Juvanova opomnila tudi na "neprepoznanost vloge Slovenske vojske ob trenutni epidemiji", saj so v razpravi o potrebi po dodatnih pooblastilih vojakov na južni meji medsebojno trčila politična nasprotja. Kot je spomnila, v DZ nikakor ni bilo mogoče doseči potrebne večine za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, morda iz "prastrahu pred vojsko na ulicah, prastrahu iz nekdanjega režima".

Juvanova sicer aktivaciji omenjenega člena ob prvih omembah tega ukrepa ni bila naklonjena. Pozneje pa se je po njenih besedah vendarle izkazalo, da bi vojsko potrebovali za razbremenitev policije, ki patruljira ob meji. "Policija bi še vedno imela pristojnost nad operacijo na južni meji, samo v fizičnem smislu bi jih vojska nadomestila," je pojasnila.

Prioritete glede prihodnjega opremljanja pa bi morale po mnenju Juvanove izhajati iz obljub zvezi Nato. Obenem bi se morali vprašati, koliko so bile sploh realne in "ali so bile bolj narejene za slovensko javnost kot za zvezo Nato". Bi bilo pa ob tem morda treba resno razmisliti tudi o nakupu letala za strateški zračni transport, kar se je v trenutni krizi izkazalo za zelo pomembno. "Ne gre le za evakuacijo naših vojakov, ampak tudi za evakuacijo civilistov," je pojasnila. Prav tako bi lahko takšno letalo uporabili za prevoz zaščitne opreme.