Na ustavno sodišče je bila 8. oktobra podana pobuda za oceno ustavnosti petih zakonov (zakon o volitvah predsednika republike, zakon o lokalnih volitvah, zakon o volitvah v državni zbor, zakon o državnem svetu in zakona o evidenci volilne pravice), ki urejajo volitve, izpodbija pa določbe, ki kot pogoj za uresničevanje volilne pravice zahtevajo tudi, da državljanu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Pobudnik Franc Cuznar svoj pravni interes za ustavno pobudo utemeljuje s tem, da mu je bila kot očetu Boštjana Cuznarja s sklepom podaljšana roditeljska pravica, njegov sin pa zato ni bil vpisan v volilni imenik, ki ga je upravni organ razgrnil za letošnje volitve. S tem naj bi mu bila odvzeta možnost uresničevanja volilne pravice, ker pa je pobudnik z omenjenim sklepom postal zakoniti zastopnik svojega sina v sodnih postopkih, namesto njega vlaga pobudo.
Iz ustavnega vidika pomeni hkratni odvzem volilne pravice ob odvzemu poslovne sposobnosti časovno omejen odvzem pravice, s čimer posega v bistvo ustavno varovane volilne pravice, meni pobudnik. Ustavi namreč določa, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen, nikjer drugje v ustavi pa ni navedenih nobenih legitimnih ciljev, zaradi katerih bi bilo možno volilno pravico omejiti. Z upravnopravnega stališča se zdi pobudniku sporen argument upravnega organa, da sklep o podaljšanju roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost hkrati pomeni, da ima imenovani še vedno status mladoletne osebe in zato nima volilne pravice. Zatrjuje, da omenjeni sklep o podaljšanju roditeljske pravice nima zakonite posledice podaljšanja statusa mladoletne osebe, še posebej zato, ker mu je bila roditeljska pravica podeljena, potem ko je sin že več let imel volilno pravico. Odvzem že pridobljene pravice pa ne more biti posledica podaljšane mladoletnosti, je še navedeno v pobudi.
Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo prednostno in v nadaljnjem postopku ocenilo, ali izpodbijane določbe v nasprotju z ustavo omejujejo splošno volilno pravico in ali so izpodbijane določbe preveč splošne in nedoločne, kar bi lahko povzročilo kršitev ustavnih načel pravne države. Sklep je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti dvema - proti sta glasovala sodnika Mirjam Škrk in Zvonko Fišer, ki je dal odklonilno ločeno mnenje, sodnik Ciril Ribičič pa pritrdilno ločeno mnenje.
Ribičič je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da pobuda odpira pomembna ustavnopravna vprašanja v zvezi z omejevanjem splošne volilne pravice. Meni, da bi šlo za očitno protiustavnost, če bi bil nekdo, ki zaradi telesne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase (zaradi česar je bila roditeljska pravica njegovih staršev podaljšana), izbrisan iz volilnega imenika in bi s tem izgubil volilno pravico. Prav tako meni, da podaljšanje roditeljske pravice in odvzem opravilne sposobnosti za posledico ne bi smele imeti prenehanja volilne pravice. Bolj zapleteno je vprašanje, ali in kdaj je lahko podlaga za izgubo volilne pravice duševna prizadetost posameznika.
Logično je, meni Ribičič, da volilne pravice nima tisti, ki ni sposoben oblikovati in na volitvah izraziti svoje svobodne volje. V konkretnem primeru gre za mladega človeka, ki je zaradi prometne nesreče močno fizično in lažje psihično prizadet, zato je lahko njegov primer mejni, pravi Ribičič. Po njegovem mnenju bi moralo ustavno sodišče do končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih volilnih zakonov vzpostaviti Boštjanu Cuznarju volilno pravico, ki jo je imel od svojega 18. do 25. leta, ko jo je izgubil zaradi podaljšanja roditeljske pravice. Ribičič je prepričan, da sta prizadetost Boštjana Cuznarja in njegova bolezen (epilepsija) takšne narave, da lahko svobodno oblikuje in izrazi svojo voljo na novembrskih predsedniških in lokalnih volitvah.
V odklonilnem mnenju sodnika Fišerja, ki se mu pridružuje sodnica Mirjam Škrk, pa je zapisano, da pobudnik za izpodbijanje navedenih določb nima pravnega interesa, saj se te ne nanašajo na njegov pravni položaj. Pri tem je Fišer izhajal iz pobude, ki pravi, da pritožniku poslovna sposobnost ni bila odvzeta, pač pa je bila njegovim staršem podaljšana roditeljska pravica. Gre za dva različna pravna instituta, ki sicer lahko imata nekaj stičnih točk, vendar ju ni dopustno enačiti, zlasti pa ni dopustno iz dejstva, da je bila staršem podaljšana roditeljska pravica, sklepati na to, da gre za osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, opozarja Fišer. Po njegovem mnenju pobudnika ne prizadevajo izpodbijane določbe volilnih zakonov, temveč morebiti napačno odločanje v upravnem postopku. V spisu je takšna, po Fišerjevem mnenju sporna, upravna odločba, iz pobude pa jasno izhaja, da bo pobudnik uporabil možnosti za izpodbijanje te odločbe, ki mu jih daje pravni red. Vsako sklicevanje na morebiti napačno uporabo prava v še nepravnomočno odločeni zadevi ne more konstituirati pravnega interesa, pravi Fišer.
