Za mnenje o znižani bonitetni oceni Italiji smo povprašali tudi ekonomista Jožeta Mencingerja, ki meni, da to verjetno ne more bistveno vplivati na Slovenijo. "Mimogrede, tri bonitetne hiše povzročajo samo škodo, a žal imajo 'produkt', ki ga uspešno prodajajo, saj ljudi, kot sem sam, ki jih njihovi 'produkti' ne zanimajo, ni veliko," je prepričan slovenski ekonomist.
Pri tem poudarja, da je mednarodni neto dolg Italije precej manjši od grškega in tudi velik del javnega dolga je notranji dolg. Za slabo podobo naše sosede pa je po njegovem mnenju predvsem kriv premier Silvio Berlusconi. Koliko italijanskih obveznic je v rokah slovenskih vlagateljev, sam ne ve, vendar pa misli, da jih ni veliko, "saj so bile vsaj po oglaševanju pred leti, to je v hazarderskih letih 2005–2008, mnogo bolj privlačni balkanski skladi in obveznice drugih eksotičnih držav, ki naj bi imeli 30-odstotno donosnost".
Na vprašanje, ali bi lahko v prihodnosti podobna usoda, kot je zdaj Italijo, prej pa že Grčijo, Španijo, Irsko in Ciper, doletela tudi Slovenijo, odgovarja pritrdilno, pri tem pa opozarja, da ne zaradi italijanskega vpliva ali slovenske gospodarske rasti in dejanskega stanja. Po njegovem mnenju bi bil ključni dejavnik presoja špekulantov, da s spreminjanjem bonitetne ocene kaj zaslužijo oziroma presoja bonitetnih hiš o sposobnosti vračanja dolgov.
Berlusconi se je v zadnjih tednih s predstavniki Kitajske pogovarjal o odkupu italijanskih obveznic. Ko smo Mencingerja povprašali, kako lahko to vpliva, je odgovoril, da bi se je ob zanašanju na kitajsko pomoč treba spomniti na stari grški pregovor: "Boj se Danajcev (Kitajcev), četudi prinašajo darila."
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.