Včeraj je zavarovalnica Vzajemna napovedala, da bo 1. julija dvignila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, danes pa so o tej podražitvi razpravljali tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Novica o podražitvi, ki bo znašala 4 evre na mesec, je številne zavarovance izredno razburila, saj država vse več stroškov vali na pleča bolnikov, vse to pa se dogaja v času hude krize.
In kdo bo napovedano podražitev najbolj občutil? Upokojenci in kronični bolniki. Slednji zato opozarjajo, da delati ne morejo, saj so bolni, cene pa iz dneva v dan rastejo. Znašli se bodo v slepi ulici.
Poleg Vzajemne dvig premij napovedujejo tudi druge zavarovalnice, nekateri pa že opozarjajo, da gre za neupravičen dvig stroškov. Na današnji skupščini je ZZZS obravnaval finančni načrt za letos, ta pa ne vsebuje nobenih dodatnih bremen za zavarovalnice, ki so napoved dviga premij upravičevale s tem, da jim v finančnem načrtu lahko naložijo še dodatno breme. To se za zdaj očitno ne bo zgodilo, prav zato pa se lahko vprašamo, ali je dvig premij sploh upravičen, je v informativni oddaji 24UR OB ENIH poročala Karmelina Husejnović.
Izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj v Adriatic Slovenici Ivan Gracar je poudaril, da z dodatnimi prenosi kritja storitev iz obveznega na prostovoljno zdravstveno zavarovanje, kar je vključeno v finančni načrt, prostovoljne zdravstvene zavarovalnice pravzaprav rešujejo zdravstveno blagajno in zdravstveni sistem.
Izračun, za koliko se bo premija zaradi tega dvignila v Adriatic Slovenici, po njegovih besedah še ni končan. "A preprosta matematika kaže, da je mesečni dvig v sistemu 3,8 evra na zavarovanca," pravi Gracar, ki tako pričakuje, da bodo vse tri prostovoljne zavarovalnice premijo dvignile v približno enakem znesku. Vzajemna je že v sredo sporočila, da bo premijo zvišala za štiri evre. Sicer pa Gracar zagotavlja, da se zavarovalnice ne dogovarjajo, koliko bodo zvišale premije.
Generalni direktor zavoda Samo Fakin pa razpolaga z drugačnimi izračuni, za koliko bi se premija prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja lahko dvignila. Sam meni, da bi se lahko za nekaj več kot tri evre.
Kaj bo s tistimi, ki imajo le osnovno zdravstveno zavarovanje?
Ker obvezno zavarovanje krije vse manj storitev, ostro varčevanje v zdravstvu po žepu ne bo udarilo le tistih, ki imajo dopolnilno zavarovanje, pač pa tudi tiste, ki so zgolj obvezno zavarovani. Koliko bodo morali ti ljudje plačevati za zdravljenje?
Pogosta operacija pri starostnikih je menjava kolka zaradi obrabe, za poseg pa je treba odšteti 7.815 evrov. Obvezno zavarovanje bo prispevalo 80 odstotkov, preostalih 1.563 evrov pa bolnik sam.
Hudo zaskrbljeni so tudi tisti, ki potrebujejo biološka zdravila. Za zdravilo, ki stane 2.160 evrov in zadošča le za mesec dni zdravljenja, bo zavarovalnica plačala 216 evrov, bolnik pa bo moral sam plačati še skoraj dva tisoč evrov.
Če si bo nekdo, ki nima dopolnilnega zavarovanja, na smučanju zlomil stegnenico, bo obvezno zavarovanje za zdravljenje v bolnišnici krilo 3.943 evrov, poškodovanec bo moral doplačati še 1.690 evrov.
S pet na 10 odstotkov se bo podražilo doplačilo za presaditve organov, zdravljenje v tujini, dialize, radioterapije, s 15 na 20 odstotkov pa zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, zmanjšane plodnosti, umetna oploditev pa tudi umetna prekinitev nosečnosti.
Predsednica združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas Nevenka Lekše je za 24UR OB ENIH dejala, da so vsak dan presenečeni nad ukrepi, ki po njihovem mnenju nimajo nikakršne podlage v finančnem načrtu. "Očitno gre zgolj za diktat kapitala, zavarovalnic, ki bi rade na račun povprečnega državljana in državljanke zaslužile. Zgrožena sem nad tem, kako lahkotno zdravstvena politika in vlada dovolita takšne ukrepe,“ poudarja Lekšetova in se sprašuje, zakaj teh vprašanj ne bi uredili na način, kot so to storili z zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je uredil področje 45 zakonov. Dodaja pa, da očitno ni volje, da se to stori in dokončno uredi. Pri tem izpostavlja delodajalsko stran kot tisto, ki to ovira.
Opozarja, da je tovrstno zvišanje premij popolnoma neupravičeno, ob tem pa še dodaja, da je bila Vzajemna ustanovljena z namenom, da bi zagotavljala pravičnost in solidarnost ter da gre za zavarovalnico, ki ne bi smela ustvarjati dobička. Če pa ga že ustvarja, se ta izključno vrača le v zdravstvo, opozarja Lekšetova in ob tem dodaja, da če bi zavarovalnica svoje prihranke usmerjala v izvajanje zdravstvenih storitev, potem se premije ne bi tako močno podražile.
KOMENTARJI (165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.