Od arbitraže do meje: postopno reševanje odprtih vprašanj

"S Hrvaško iščemo predvsem tisto, kar nas povezuje, ne tisto, kar nas bi eventualno ločevalo, in vse tisto, kar koristi ljudem na obeh straneh meje," je na skupni novinarski konferenci s hrvaškim zunanjim ministrom, ki se mudi na delovnem obisku, povedal Tone Kajzer.

Poudaril je, da državi dobro sodelujeta na številnih področjih, od gospodarstva, trgovine in naložb do turizma, energetike, infrastrukture in projektov v okviru EU.

Kot konkreten primer je izpostavil sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja, ki prebivalcem in obiskovalcem Istre ter obalno-kraške regije omogoča dostop do zdravstvenih storitev tudi v izolski bolnišnici.

Omenil je tudi krovni sporazum za obnovo več čezmejnih mostov ter spomnil na ponovno oživitev slovensko-hrvaške medvladne komisije za izvajanje sporazuma o vojnih grobiščih.

Ministra sta govorila tudi o odprtih vprašanjih, med katerimi ostaja arbitražna razsodba, ki je določila potek meje na kopnem in morju. Hrvaška razsodbe ne priznava, za Slovenijo pa je ta dokončna in jo izvaja.

Glede odprtih vprašanj je Kajzer danes poudaril, da jih ni treba rešiti vseh naenkrat, temveč bi jih morali obravnavati "korak za korakom".

"Najin dogovor z Gordanom je, da k reševanju teh vprašanj pristopimo odgovorno in pragmatično ter se jih lotevamo korak za korakom, govorimo o postopnosti. In seveda ni potrebno, da rešimo vse naenkrat, ampak je pomembno, da iščemo rešitve, in jaz mislim, da smo danes zastavili neke vrste road map, kako bomo šli po poti reševanja teh odprtih vprašanj," je dejal in poudaril prepričanje, da "ta odprta vprašanja niso nerešljiva".

Kot je še dejal Kajzer, so danes naredili popis odprtih vprašanj, ki so sicer že dolgo znana, po njegovi oceni pa jih lahko rešijo "v doglednem času". "Zelo sem optimističen in menim, da je bil današnji dan dober začetek," je dodal.

Hrvaški zunanji minister je potrdil pripravljenost za reševanje odprtih vprašanj "z neprekinjenim medsebojnim dialogom, ki ga je treba še okrepiti". "Naše trdno stališče je, da ta vprašanja nikakor ne smejo ovirati nadaljnje krepitve sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo," je dodal.

Ministra sta se zavzela za to, da bosta državi iskali predvsem tisto, kar ju povezuje in koristi prebivalcem na obeh straneh meje, pri tem pa izpostavila tudi krepitev gospodarskega sodelovanja.

Kajzer je spomnil, da blagovna menjava med državama vztrajno narašča in se je od vstopa Hrvaške v EU več kot potrojila. Hrvaška je hkrati tudi najpomembnejša država slovenskih neposrednih naložb.

Gordan Grlić Radman je Slovenijo medtem označil za eno najpomembnejših gospodarskih partneric Hrvaške in ocenil, da bo dodatno spodbudo sodelovanju prinesel tudi skorajšnji vstop Hrvaške v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Kot primere dobrega sodelovanja je med drugim omenil slovenske naložbe na Hrvaškem in skupno lastništvo Nuklearne elektrarne Krško, glede katere sta danes potrdila dobro sodelovanje.

Ministra sta govorila tudi o geopolitičnih razmerah, energetski varnosti in povezljivosti ter o širitvi EU na Zahodni Balkan.

Grlić Radman je poudaril, da je stabilnost Zahodnega Balkana izjemno pomembna za varnost in stabilnost Evrope, Kajzer pa, da slovenska vlada širitveni proces močno podpira, saj je pomemben tudi z geopolitičnega vidika in zaradi vključevanja Zahodnega Balkana v EU.