Od bankomatov do elektrarn: kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi?

Orožje prihodnosti? Stroka je jasna - kibernetski napadi. A kaj vse lahko napadalci z nekaj kliki ohromijo?

"Čedalje bolj smo povezani, vedno več sistemov je digitaliziranih in povezanih v splet. To pomeni, da je površina za morebitne napade vse večja," opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT.

Po kibernetskem napadu v Franciji smo preverili, kako pred podobnimi grožnjami varujejo ključne sisteme v Sloveniji. Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino zagotavljajo, da so hladilniki pod stalnim nadzorom. "Hladilniki, v katerih shranjujemo komponente krvi, niso vezani na omrežje. To pomeni, da vdor od zunaj, pri katerem bi nekdo spreminjal nastavitve temperature, ni mogoč," pojasnjuje vodja oddelka za preskrbo s krvjo Irena Razboršek.

Kibernetskih napadov je vse več tudi pri nas. SI-CERT jih je lani obravnaval skoraj 6200, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. Med njimi so spletne goljufije, kraje podatkov in drugi večji napadi.

"V osnovi moramo pričakovati, da se bo tudi zaradi umetne inteligence, ki omogoča bistveno hitrejše odkrivanje ranljivosti, število teh incidentov bistveno povečevalo," opozarja dr. Boštjan Kežmah iz Laboratorija za kibernetsko varnost in digitalno forenziko na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Po podatkih Evropske agencije za kibernetsko varnost (ENISA) je bilo največ obravnavanih kibernetskih incidentov v javni upravi, in sicer 32 odstotkov. Sledijo poslovne storitve in promet, proizvodnja ter finančni sektor.

Da je pri uporabi spleta potrebna previdnost, se zavedajo tudi mimoidoči. "Da si pozoren, da ne nasedaš določenim stvarem," je opozorila ena od vprašanih. Drugi je dodal: "Ne odpiraš prevarantskih strani, ne daješ svojih podatkov."

Kibernetski napadi bi lahko ohromili tudi bančni sistem. Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da bi bili lahko tarča bankomati, POS-terminali in druge bančne storitve. Ob tem poudarjajo, da takšna tveganja spremljajo in da imajo pripravljene načrte za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev storitev.

Da je področje še vedno premalo razvito, opozarja tudi Kežmah. "Skozi revizije informacijskih sistemov, ki jih izvajamo v Sloveniji, lahko ugotavljamo le, da smo leta in leta premalo vlagali v kibernetsko varnost," pravi.

Kaj pa, če bi napad prizadel elektrarno? Bi lahko zaradi tega ostali brez elektrike? V Nuklearni elektrarni Krško zagotavljajo, da imajo za zaščito pred kibernetskimi napadi poslovno in tehnološko omrežje ločeni. Varnostni sistemi so podvojeni in fizično ločeni, mnogi pa še vedno delujejo analogno, kar pomeni, da so odpornejši proti morebitnim kibernetskim napadom.