Kaj vse vpliva na mejo sneženja in višino snega?

Na mejo sneženja in višino snega pomembno vplivata temperatura in veter. Meja sneženja se običajno nahaja nekoliko nižje od temperaturnega pasa nič stopinj Celzija. Vsaka stopinja manj pomeni za slabih 200 metrov nižjo mejo sneženja, zato je za nekaj dni vnaprej tako težko natančno napovedati, do katere višine bo snežilo.

Višina meje sneženja ni odvisna le od temperature zraka, ampak tudi od intenzitete padavin. Močne padavine namreč potiskajo mejo sneženja proti tlom, saj taljenje snežink v plasti s pozitivno temperaturo ohlaja zrak, s tem pa sneži vse nižje. Pojav imenujemo znižana meja sneženja in je še posebej značilen za zaprte alpske doline, kjer lahko ob brezvetrju sneži precej nižje kot v okolici.

Privetrna in zavetrna stran gorske pregrade

Veliko vlogo pri meji sneženja ima tudi razgiban relief. V primeru, da zračni tok naleti na hrib, se je ob njem prisiljen dvigniti in izloči se dodatna količina vlage. Padavine so močnejše, meja sneženja pa nižja, zato lahko zapade večja količina snega.

Medtem se na zavetrni strani hriba zrak spušča, ogreje in osuši. Pride do t. i. fenskega efekta, zato so padavine tu šibkejše, temperatura nekoliko višja, sneg pa se lahko meša tudi z dežjem. Ta pojav je ob severovzhodnem vetru najbolj izrazit v Ljubljanski, Celjski in Slovenjegraški kotlini.

Pri teh kotlinah so za obilno sneženje precej ugodnejše t. i. mejne situacije, ko nas po ohladitvi doseže topla fronta ciklona nad severnim Sredozemljem. Takrat južni vetrovi ogrejejo južno in vzhodno Slovenijo. Meja sneženja se tu precej dvigne, nad osrednjo in severno Slovenijo pa še vztraja hladen zrak. Na meji med toplim in hladnim zrakom nastajajo obilne padavine, ki jih potem višinski vetrovi v pasovih nosijo proti severu. V nekaj urah lahko pade veliko snega, medtem ko na jugu in vzhodu le dežuje.

Na višino zapadlega snega pomembno vplivata tudi oblika in velikost snežink. Čim nižja je temperatura, tem preprostejši so kristali in manjše so snežinke. Suh sneg pada, ko je zelo hladno in malo vlage v zraku. Ob nizkih temperaturah lahko ob sicer enaki količini padavin zapade tudi dvakrat ali celo trikrat več snega kot pri temperaturah okoli ledišča. 

Meja sneženja bo v prihodnjih dneh visoko, zato bo po nižinah deževalo. V soboto, ko bodo padavine najobilnejše, bo snežilo le v visokogorju in padlo okoli pol metra novega snega.

Snežni rekordi

Največ snega na svetu je sicer v le 24 urah zapadlo v Silver Laku v ameriški zvezni državi Kolorado, kjer so med 14. in 15. aprilom 1921 izmerili kar 193 centimetrov novega snega. V Evropi smo bili najobilnejše snežne pošiljke deležni leta 1959, ko se je v Bessansu v francoskih Alpah v le enem dnevu snežna odeja odebelila za 172 centimetrov. V Sloveniji uradni rekord drži Kredarica, kjer je 12. decembra lani zapadlo 130 centimetrov snega.

Najdebelejša snežna odeja na svetu je bila izmerjena na gori Ibuku na japonskem otoku Honšu, in sicer 14. februarja 1927, ko je segala kar 11 metrov visoko. V Sloveniji je bilo največ snega 22. aprila 2001, ko so ga na uradni meteorološki postaji na Kredarici izmerili 7 metrov.