Kdo bo prevzel odgovornost zaradi ukrepov in nedostopnosti zdravstva?

Zagovornica pacientovih pravic na Dolenjskem, Zlata Rebolj, opozarja, da so razmere v zdravstvu vedno slabše za paciente in ostale državljane, ki po njenem mnenju postajajo vedno bolj vdani v usodo in se posledično ne pritožujejo. "Pacienti prepogosto povedo, da ne bodo nadaljevali postopka, ker se bojijo, da bodo naslednjič obravnavani še slabše, ali pa ne vidijo pomena, ker se nič ne spremeni," pravi Reboljeva, ki je v prvem valu epidemije zaznala izrazito povečano število pritožb. Kot pove, se pacienti najpogosteje pritožujejo nad nedostopnostjo izbranega osebnega zdravnika. "Še vedno je preveč izvajalcev zdravstvenih storitev, ki se ne odzivajo na telefonske klice in ne odgovarjajo na elektronsko pošto. Predvsem pacienti, ki niso vešči pri uporabi moderne tehnologije ali pa je nimajo možnosti uporabljati, se pritožujejo nad nedosegljivostjo osebnih izbranih zdravnikov po telefonu," opozarja.

Na vprašanje, katere so hujše kršitve, Reboljeva navaja primer pacienta, ki je umrl med čakanjem na izvide testiranja. Svojci se sicer uradno niso pritožili, so pa zastopnici razkrili, da je njihov sorodnik svojega osebnega zdravnika po telefonu obvestil, da ima bolečine v prsih in oteženo dihanje, v ambulanti pa so ga poslali na testiranje na novi koronavirus. "Izvidov bolnik ni dočakal, po smrti pa se je pokazalo, da ga je doletel akutni miokardni infarkt," je dejala Reboljeva. "Vse preveč pozornosti posvečajo koroni, kot da drugih bolezni ne bi bilo. Stroka in odločevalci bodo morali odgovoriti in prevzeti odgovornost za škodo, ki jo bodo utrpeli pacienti na zdravju zaradi ukrepov in nedostopnosti do zdravnikov," opozarja in dodaja, da je obravnavala več podobnih pritožb, in sicer v skoraj vseh starostnih skupinah. 

Podoben primer, ki se je zgodil na Ptuju, so razgalili v oddaji Preverjeno, kjer partnerica pokojnega še vedno čaka na uradne informacije bolnišnice, ki je v zvezi z obravnavo pokojnega že sprožila notranji strokovni nadzor. 

O podaljševanju čakalnih dob Reboljeva pravi, da se bodo te glede na zdajšnje stanje še podaljševale. "Pacienti bodo prisiljeni uporabljati samoplačniške storitve, seveda tisti, ki bodo imeli denar."

Duša Hlade Zore zaskrbljena: Smo se že kar 'sprijaznili' s tem, da moramo dolgo čakati

Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore prav tako v letošnjem letu opaža več pritožb. "To sem zaznala že konec meseca maja in v juniju. Kasneje v avgustu, septembru, oktobru in novembru pa je število še naraslo," pravi Hlade Zoretova in izpostavlja naslednje pogostejše pritožbe: pacienti si ne morejo najti novega izbranega zdravnika, potem ko se je prejšnji upokojil ali zamenjal zdravstveno ustanovo, v kateri je bil zaposlen; dostop do izbranih zdravnikov na primarni ravni je otežen, močno so se podaljšale čakalne dobe v zobozdravstvu.

Sicer zaradi (pre)dolgega čakanja na rezultate testiranja na novi koronavirus ni obravnavala nobene pritožbe, je bilo pa kar nekaj pritožb, ker zdravniki niso želeli obravnavati pacientov s simptomi, podobnim covidu-19, dokler niso bolniki opravili testiranja.

Na vprašanje, koliko pritožb pacientov se nanaša na odpovedi posegov in preiskav, Hlade Zoretova odgovarja: "Večina pritožb zaradi dolgih čakalnih dob se nanaša na čakanje na zobozdravstvene storitve. Odstotek pacientov, ki se pritožujejo zaradi podaljšanih čakalnih dob pri operativnih posegih in pregledih pri specialistih, je nižji, in to je po moji oceni zaskrbljujoče. Zdi se, da smo se ljudje že kar ‘sprijaznili’ s tem, da moramo dolgo čakati. Bolj je naraslo število pritožb, ko se pacienti pritožujejo, ker še niso bili obveščeni o novem datumu. Čakalne dobe so bile za nekatere zdravstvene storitve že prej predolge, in ne moremo zanikati, da bo vsako dodatno podaljšanje čakalnih dob vplivalo na zdravje prizadetih in družbe kot celote."

Pritožbe večinoma na račun nedostopnosti informacij

Olga Petrak, ki je ena od zastopnic pacientovih pravic na Celjskem, pa pravi, da se v času epidemije pacienti ali njihovi svojci manj obračajo na zastopnika, so pa zato tisti primeri, ko se obrnejo po pomoč zastopnika, toliko bolj boleči in kompleksni. "Najtežje so pogosto zadeve vezane na covidne paciente, za katere svojci nimajo informacij o dogajanju v bolnišnici. Ta problem se v SB Celje nemudoma uredi, in sicer svojce napotim tako na pristojno osebo za reševanje pritožb ali kar na strokovnega direktorja, ki takoj ukrepata. Zadnji primer je bil, da so svojce osebno povabili na pogovor, da so jim predstavili celovito sliko njihove mame," pojasnjuje Petrakova in dodaja, da je najbolj boleče takrat, ko pacienti umrejo. "Ta situacija pa je v zdajšnjih časih nepredstavljiva. Odhod dragih, nepričakovan, brez slovesa, brez potrebnih informacij, truplo v plastični vreči in še in še – to svojce dodatno zlomi," še opozarja.

Pritožb na odpovedi posegov in preiskav ni prijela. "Prav obratno, da se prvi pregledi in ambulantni posegi tekoče odvijajo, vsi so predhodno obveščeni, točno naročeni in ni čakanja. Seveda je to vezano na stopnjo nujnosti in preventivne programe," dodaja Petrakova.

Glede zdravljenja covidnih bolnikov je največ pritožb svojcev, ki se pritožujejo zaradi nedostopnosti informacij, prav tako imajo svojci ogromno vprašanj za zastopnika takrat, ko njihov sorodnik umre po okužbi z novim koronavirusom.

Zastopnica v Mariboru: polovica pritožb zaradi predolgih čakalnih dob

Vlasta Cafnik, ki je zastopnica pacientovih pravic na Štajerskem, pravi, da ne prejema nič več pritožb kot prejšnja leta, tiste, ki pa so, pa so vsebinsko nekoliko drugačne od običajnih, saj so se nanašale predvsem na nedostopnost zdravnikov družinske medicine in prestavljanje terminov
zdravstvene obravnave pri specialistih ter prestavljene operativne posege. "Mesečno obravnavam povprečno 70 pacientov, vsaj polovica se trenutno nanaša na čakalne dobe."

Na Goriškem: Prebivalstvo sprejema ukrepe in težave z razumevanjem

"Problematika, s katero se ukvarja zastopnik pacientovih pravic v goriški zdravstveni regiji, bistveno ne odstopa od problematike v času pred epidemijo. Zaznati je le zmanjšan interes do angažiranja zastopnika, kar je logična posledica zmanjšanja običajnega obsega dela pri izvajalcih zdravstvenih storitev," opozarja zastopnik pacientovih pravic, Dušan Žorž, ki dodaja, "prebivalstvo sprejema ukrepe in težave z razumevanjem, tako da resnejših problemov ali ekscesov ne zaznavam. Takšno stanje je razumljivo, če vemo, da je tudi sicer dostopnost do zdravstvenih storitev v naši regiji, v primerjavi z osrednjo slovensko regijo, bistveno težja tudi izven epidemije."

Kot pravi, beleži več vprašanj o možnostih, zlasti o pravici do cepljenja proti gripi, saj je cepivo pošlo sorazmerno hitro. Nanj se obračajo zlasti zaposleni z vprašanjem o dopustnosti testiranja na novi koronavirus v delovnih organizacijah. "Gre sicer za vprašanja, ki ne spadajo v Zakon o pacientovih pravicah, je pa to vprašanje mogoče razrešiti z ukrepi medicine dela v delovnih organizacijah. Podobno kot je urejeno in možno testiranje delavca na prisotnost alkohola, velja tudi za testiranje na novi koronavirus, saj poseg ne pomeni nobenega bistvenega posega v človekovo integriteto, niti ne predstavlja nobene nevarnosti za njegovo zdravje in življenje," še navaja Žorž.