Od javnega denarja do novih stanovanj: kaj Celju obljubljajo kandidati?

Oddajo 24UR ZVEČER so obiskali aktualni celjski župan Matija Kovač, ki kandidira na Listi Matije Kovača in s podporo Celjske neodvisne liste, Gibanja Svoboda, Levice in SD, pa nekdanji celjski župan Bojan Šrot, ki se na volitve podaja s Celjsko županovo listo Bojana Šrota in podporo SDS, Darko Radiković, kandidat stranke Resnica, ter Tomaž Krajnc z Liste Tomaža Krajnca.

Aktualni župan Matija Kovač je ob vprašanju, kaj se je v štirih letih od njegove prve izvolitve spremenilo, izpostavil več razvojnih projektov in večjo vključenost občanov v odločanje.

"V teh štirih letih smo mesto odprli sodelovanju, participaciji občanov, sodelovali z vsemi ožjimi deležniki pri razvoju, predvsem pa izvedli nekaj pomembnih razvojnih investicij," je dejal. Med dosežki je naštel dve novi poslovni coni, ureditev 25 igrišč in parkov, projekt zelene cone v Medlogu, domove krajevnih skupnosti ter ureditev več športnih objektov.

Kot eno ključnih obljub, ki jo je njegova ekipa izpolnila, je izpostavil sprejetje občinskega prostorskega načrta. "Po več kot 20 letih smo sprejeli občinski prostorski načrt, ki je temeljni razvojni dokument tudi za prihodnost," je poudaril.

Nekdanji župan Bojan Šrot, ki je Celje vodil 24 let, se na volitve podaja z izkušnjami in programom Celje 2030. Na očitek, da bi lahko dolgotrajno županovanje pomenilo tudi rutino in preveliko odvisnost mesta od enega človeka, je odgovoril, da so imeli Celjani v zadnjih štirih letih priložnost oceniti spremembe.

"Danes po štirih letih lahko rečem, da imajo ljudje možnost presoditi. Tako kot sicer v življenju niso vse spremembe nujno na boljše, nekatere so tudi na slabše," je dejal.

Zavrnil je očitek, da bi deloval rutinsko. Poudaril je, da ima tudi za prihodnja štiri leta veliko idej, ki so zapisane v programu Celje 2030. Izkušnje je označil za prednost, saj naj bi v 24 letih dokazal, da zna sestaviti ekipo in projekte pripeljati od ideje do izvedbe.

Med večjimi projekti preteklih mandatov je izpostavil toplarno in center za ravnanje z odpadki. Po njegovih besedah sta bila zgrajena praktično brez občinskega denarja. Za toplarno, ki je takrat stala 20 milijonov evrov, naj bi občina prispevala približno 500.000 evrov, preostala sredstva pa naj bi pridobili iz državnih in evropskih virov.

Šrot je ob tem poudaril, da so v času njegovega županovanja izvajali tudi investicije, katerih vrednost je bila primerljiva z občinskim proračunom. "To je dokaz, da znamo," je dejal in dodal, da imajo tudi v sedanjem mandatu pomembne projekte, ki rešujejo največje težave Celja.

Kandidat Tomaž Krajnc, ki nastopa s sloganom Celje z načrtom, v programu poudarja roke, odgovorne osebe in preglednost izvajanja projektov. Ob vprašanju, kaj bi storil, če bi bila neka rešitev strokovno učinkovita, a politično nepriljubljena, je dejal, da se strinja, da župan ni direktor podjetja, vendar potrebuje vodstvene izkušnje.

"Menedžerske izkušnje so tiste, ki pripomorejo, da znamo projekt pripeljati od začetka do konca," je dejal. Poudaril je, da je v 35 letih dela v gospodarstvu vedno zagovarjal konstruktiven dialog in poslušanje ljudi z drugačnimi mnenji.

Na vprašanje, ali bi sprejel tudi politično nepriljubljeno odločitev, če bi bila dobra za Celje, je odgovoril: "Če tudi politično ne bo oportuno, bo pa dobro za Celje, jo bom sprejel."

Darko Radiković, ki kandidira kot kandidat Resnice, je bil v preteklosti član Levice in Demokratov Anžeta Logarja, zdaj pa pravi, da je prostor našel pri Resnici.

Pojasnil je, da ga je v Levici razočaralo dogajanje po letu 2022, ko je stranka prišla na oblast.

Pri Demokratih je, kot je povedal, sprva zaznal ljudsko in pošteno stranko, vendar ga je pozneje razočaralo, kdo se je začel zbirati okoli nje. Na vprašanje, zakaj je zdaj izbral Resnico, je odgovoril, da gre po njegovem mnenju za stranko, ki je načelna in se drži tistega, kar pove.

V soočenju so se vrnili tudi k izjavi Bojana Šrota izpred štirih let, ko je Matijo Kovača označil za pripravnika. Šrot je dejal, da je bila izjava vzeta iz konteksta in da je šlo za šalo.

"Šalili smo se pred prostori naše stranke, šli potem tudi v prostore naše stranke na kavo. Jaz nisem nikoli bil podcenjujoč do gospoda Kovača," je pojasnil.

Kovač je odgovoril, da je bila izjava res lahko razumljena kot šala, lahko pa tudi kot podcenjevanje. "V javnem diskurzu je pomembno, kako se izražamo," je poudaril. Dodal je, da je po štirih letih zadovoljen s prehojeno potjo in da je danes izkušen poklicni župan, ki je v mandatu sodeloval z mestnim svetom.

"Tudi če sem bil takrat mogoče pripravnik, sem danes izkušen poklicni župan," je dejal. Ob tem je izpostavil široko sodelovanje v mestnem svetu in močno strankarsko podporo.

Šrot je še pojasnil, da takrat ni vedel, da je kamera vključena, in da so se kandidati pred izjavami veliko šalili. Po njegovih besedah so bili in ostali v korektnih, spoštljivih odnosih.

Kovač je ob predstavitvi načrtov za morebitni nov mandat pojasnil, da imajo projekti različne časovne okvire in da so nekateri pripravljeni že do stopnje gradbenih dovoljenj, za druge pa naj bi jih pridobili prihodnje leto.

Med projekti je izpostavil nova stanovanja za mlade in družine, potniški center, ureditev Prešernove ulice in mestnega parka Golovec. Po njegovih besedah je bila ob prevzemu občine projektna dokumentacija za številne investicije še precej neizdelana, zato so morali v tem mandatu pripraviti projekte in začeti izvajati novo finančno perspektivo.

"V tem mandatu smo prostor in čas, ki smo ga imeli, izkoristili do polnosti, tudi maksimalno izkoristili finančna sredstva, ki so nam na voljo," je dejal. V aktualni kohezijski perspektivi za investicije računajo na več kot 37 milijonov evrov evropskih sredstev.

Kovač je poudaril, da so večji projekti zahtevni in lahko trajajo več kot en mandat, občina pa želi hkrati v vsakem delu mesta izvesti tudi manjše posege, ki vplivajo na kakovost bivanja.

Med prednostnimi področji je izpostavil stanovanjsko gradnjo in izobraževanje. V tem mandatu so po njegovih besedah prizidali drugo osnovno šolo, zaključujejo gradnjo vrtca Čira Čara v Novi vasi, v prihodnjem mandatu pa načrtujejo prizidek Osnovne šole Glazija, za katerega je projekt že pripravljen.

Šrot je ob predstavitvi svojih načrtov izpostavil južno obvoznico, 300 stanovanj, 1000 parkirnih mest, ureditev območja stare Cinkarne in viseči most. Na očitek, zakaj teh projektov ni izpeljal v šestih mandatih, je odgovoril, da jih v prejšnjih programih ni imel.

Pri visečem mostu je poudaril, da bi ga želel izvesti v mandatu 2022–2026. Po njegovih besedah so imeli zanj gradbeno dovoljenje in milijon in pol evrov nepovratnih sredstev, zato bi most danes že stal in bil poplačan. Ocenil je, da je bila občina zaradi opustitve projekta oškodovana.

Šrot je nato kritiziral zadolževanje občine v aktualnem mandatu. Po njegovih navedbah naj bi se občina zadolžila za 38 milijonov evrov, ob tem pa je podvomil, da so prenova otroških igrišč in podobni posegi dovolj velik razvojni napredek.

"Če kupiš novo igralo ali kaj podobnega, ne vem, kje je tu nek napredek," je dejal. Kritičen je bil tudi do števila investicij in izkoriščanja evropskih sredstev. Po njegovih navedbah ima Celje na prebivalca polovico manj investicij kot Velenje in pridobi polovico manj evropskih sredstev kot Novo mesto.

Kovač je Šrotove navedbe o zadolževanju označil za zavajajoče. Pojasnil je, da je bila občina ob koncu prejšnjega mandata zadolžena za 47 milijonov evrov, danes pa za 61 milijonov evrov, vendar je bil takratni proračun vreden približno 60 milijonov evrov, zdaj pa okoli 110 milijonov.

"Velike občine se zadolžujemo, da lahko izvajamo investicije, ampak smo tudi kaj naredili," je dejal.

Med projekti, ki so jih izvedli v aktualnem mandatu, je naštel zaključek šest milijonov evrov vredne ceste na grad, dve obrtni coni v Bežigrajski ulici in Trnovljah, vrtec, prenovo Razlagove ulice, več cest, drevesni park, igrišča, nov skate park ter nadgradnjo stadiona Z'dežele.

Ob tem je poudaril, da 61 milijonov evrov skupne zadolžitve vključuje tudi kredite, ki jih je občina najemala v prejšnjih letih.

Krajnc je ob razpravi o investicijah opozoril, da župani pogosto govorijo o tem, kaj so naredili za mesto, premalo pa o tem, kdo je projekte dejansko financiral.

"Če podpišeš pogodbo za župana, je to tvoja dolžnost. Tvoja dolžnost je, da narediš skate park, obnoviš šolo, asfaltiraš ceste," je dejal. Poudaril je, da župan teh projektov ne izvede sam in ne s svojim denarjem, temveč z denarjem občanov.

Po njegovem mnenju je glavna naloga župana, da zagotovi smotrno porabo javnega denarja.

Kot primer je izpostavil predračun za zamenjavo zemljine pri vrtcu v Gaberju, ki naj bi po njegovih navedbah znašal šest milijonov evrov za približno 5700 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi bilo treba odstraniti 40 centimetrov zemljine. Ocenil je, da je takšna cena na kvadratni meter zelo visoka.

Kovač je pojasnil, da je investitor projekta ministrstvo za okolje in prostor, ne občina. Dejal je, da je občina lastnica zemljišč in da je treba otrokom zagotoviti primerno in varno okolje za igro. Priznal je, da je ocena investicije visoka in da bodo projekt revidirali.

"Maksimalno bomo sodelovali, da bo do sanacije prišlo čim prej, ker je to naša odgovornost do otrok," je dejal.

Radiković je ob vprašanju o svojih vodstvenih izkušnjah dejal, da bi občino lahko vodil skupaj s trenutnim direktorjem občinske uprave. Po njegovem mnenju mora biti župan predvsem človeški, racionalen, pokončen in močan ter znati sklepati dogovore.

Opozoril je na razkorak med milijonskimi investicijami in manjšimi potrebami občanov. Kot primer je navedel, da naj bi bilo v proračunu težko zagotoviti 50.000 evrov za razširitev brezplačnih letnih dovolilnic.

Opozoril je tudi na proračune krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki po njegovih navedbah znašajo od 15.000 do 18.000 evrov na leto, pri čemer jim po plačilu stroškov ostane približno polovica.

Stanovanjska problematika je bila ena osrednjih tem soočenja. Kovač je ob morebitnem novem mandatu napovedal 500 novih stanovanj za mlade in družine ter oskrbovana stanovanja za starejše.

Pojasnil je, da naj bi v prihodnjem mandatu zgradili 126 stanovanj v Dečkovem naselju, za katera je gradbena pogodba že podpisana in jih gradi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Občina naj bi zgradila še 80 stanovanj.

Poleg tega naj bi pripravili prostorske akte in načrte za zasebne investicije, občina pa naj bi omogočala tudi gradnjo enodružinskih hiš. Kovač je napovedal še aktivacijo praznih stanovanj in sodelovanje z ministrstvom, pristojnim za stanovanjsko politiko.

"Mislim, da potrebujemo usklajen sistemski pristop," je dejal. Celje naj bi na tem področju izvajalo tudi pilotni projekt, ki bi lahko bil pomemben za druga slovenska mesta, ki se soočajo z rastjo cen nepremičnin.

Šrot je napovedal 300 novih stanovanj za mlade. Vendar po njegovem mnenju sam načrt še ne pomeni, da bodo stanovanja tudi zgrajena."Stanovanja je treba tudi zgraditi," je poudaril.

Šrot je pojasnil, da so se gradnje 142 stanovanj lotili že leta 2010, saj so takrat prepoznali, da je stanovanjska problematika postala pomembna. Dodal je, da je imelo Celje v preteklih letih tudi druge prioritete, ki so se jim zdele pomembnejše.

Po njegovih besedah ima Celje veliko javno stanovanjsko zalogo, več kot 2000 stanovanj, napovedal pa je tudi projekt prve hiše. Poudaril je, da si vsi mladi ne želijo živeti v večstanovanjskih objektih.

"S tem želimo obdržati in tudi privabiti ključne kadre in mlade kadre, tiste, ki bodo pomembni za razvoj Celja, da si tu najdejo stanovanje, osnujejo družino in naredijo kariero," je dejal.

Krajnc je ob razpravi o stanovanjih opozoril na podatke občine, po katerih naj bi bilo v Celju približno 2000 neizkoriščenih praznih stanovanj. Ocenil je, da 300 novih stanovanj v štirih letih za tako veliko občino ni velika številka.

"To je dejansko moja branža, s katero se kot poslovnež ukvarjam," je dejal in dodal, da je pomembno tudi vprašanje, kdo bo v novih stanovanjih dejansko stanoval.

Opozoril je, da po njegovem mnenju Celjani pri pridobivanju stanovanj nimajo posebnih prednosti. Kovač je to zavrnil in pojasnil, da lahko na razpise za javna najemna stanovanja kandidirajo državljani Slovenije in občani Mestne občine Celje, pri stanovanjih, katerih investitor je Stanovanjski sklad RS, pa državljani Slovenije.

V odgovoru je poudaril, da je 302 stanovanji konkretna obljuba, saj so projekti in viri financiranja zanje že zagotovljeni.

Po njegovih navedbah je mesto med letoma 2020 in 2025 zgradilo 230 stanovanj, v obdobju od 2026 do 2032 pa naj bi zgradili 300 javnih in okoli 400 ali več zasebnih stanovanj. Občina naj bi hkrati obnavljala javna stanovanja in aktivirala prazne nepremičnine.

Krajnc je ob tem vprašal, kje bodo ljudje, ki se bodo v Celju naselili, delali. Kovač je odgovoril, da ima Celje 32.000 delovnih mest, Šrot pa je opozoril, da naj bi se vsako leto za približno tri odstotke povečalo število ljudi, ki se iz Celja vozijo na delo drugam.

Strinjal se je s Kranjcem in opozoril na dolge čakalne dobe za stanovanja in na vprašanje, kdo do njih pride. Po njegovih besedah so pri pridobivanju stanovanj pogosto prednost deležne velike družine, medtem ko je treba razmišljati tudi o mladih in drugih skupinah.

Kovač je navedbe o številu stanovanj označil za nezanesljive. Povedal je, da so v aktualnem mandatu na razpisih za neprofitna stanovanja oddali 190 stanovanj, od tega 54 mladim in mladim družinam.

Razprava se je nato preselila k celjskemu športu in stadionu Z'dežele. Šrot je ob očitku, da je stadion postal celjska sramota, dejal, da se mu danes ne zdi sramota, da pa je bil pred nadgradnjo v slabšem stanju.

Poudaril je, da je stadion v preteklosti omogočal tudi tekme slovenske reprezentance in da ni bilo smiselno graditi stadiona najvišje kategorije, če klub ni sposoben igrati v ligi prvakov ali ligi Europa.

"Jaz sem pripeljal investitorja v ta klub. Trikrat sem ga reševal pred propadom in zdaj mi očitate stadion," je dejal.

Šrot je pojasnil tudi zaplete z nekdanjimi ukrajinskimi investitorji. Po njegovih besedah so bili stroški tako visoki, da jih klub ni bil sposoben plačevati. Nato naj bi pripeljal nove ljudi, ki zdaj v celjski nogomet letno vlagajo 15 milijonov evrov.

Ob tem je poudaril, da sta bila stadion in dvorana Zlatorog zgrajena za razmeroma nizka zneska. Stadion naj bi stal šest milijonov evrov, dvorana pa 6,5 milijona evrov. Kot primerjavo je navedel dvorano v Veszpremu na Madžarskem, ki naj bi bila zgrajena za 15 milijonov evrov.

Kovač je poudaril, da je Celje športno mesto in da je treba priznati prispevek vseh, ki so k temu pripomogli, tudi Šrota. Opozoril pa je, da občina v prejšnjem mandatu ni pravočasno izvedla prenove stadiona.

Kot je povedal, je bil stadion ob njegovem prevzemu v drugi kategoriji, kar je pomenilo, da na njem ni bilo mogoče igrati evropskih tekem. Občina ni imela pripravljenih sredstev niti projektne dokumentacije, zato je bilo treba čez poletje zagotoviti več kot dva milijona evrov in stadion nadgraditi.

"Danes lahko spremljamo poln stadion na tekmi Fiorentine v konferenčni ligi ali tekme Lige Evropa. Na to smo ponosni," je dejal.

Kovač je pozval, naj se kandidati okoli športa ne prepirajo, temveč spodbujajo njegov nadaljnji razvoj. Izpostavil je tudi rokomet, polne dvorane in uspehe celjskih košarkarjev.