Od kihanja do šoka v nekaj minutah

"Ne vpliva le to, kaj je mama jedla in počela v nosečnosti, ampak celo navade babice," opozarja pediatrinja in alergologinja Tina Vesel Tajnšek z Oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Po njenih besedah raziskave kažejo, da so bili vnuki žensk, ki so v nosečnosti redno uživale mlečne izdelke in jajca, manj nagnjeni k alergijam. Nasprotno pa kajenje med nosečnostjo povečuje tveganje za razvoj alergijskih bolezni pri naslednjih generacijah.

Mnogi se vsako pomlad sprašujejo, ali gre za prehlad ali alergijo. Razlika ni vedno očitna. Pri alergijah običajno ni povišane telesne temperature, pogosto pa se pojavijo srbeče oči, dolgotrajno kihanje in voden izcedek iz nosu. Najpogostejši alergeni ostajajo cvetni prah, pršice, živalska dlaka, določena živila in piki žuželk. Alergijska reakcija nastane, ko imunski sistem sicer nenevarno snov napačno prepozna kot grožnjo in proti njej sproži obrambni odziv.

Natančnega odgovora znanost še nima, strokovnjaki pa opozarjajo na več dejavnikov. Med njimi so onesnaženje okolja, mikroplastika in nanoplastika, spremembe prehrane, pretirana uporaba kemikalij in kozmetike ter vse manj stika z naravo in mikroorganizmi, ki pomagajo pri razvoju imunskega sistema. "Moderni življenjski slog je prinesel ogromno pralnih sredstev, kozmetike in kemikalij. Te lahko poškodujejo zaščitne bariere našega telesa," pojasnjuje Vesel Tajnškova. Po drugi strani zaščitno vlogo pripisujejo prehrani, bogati s sadjem, zelenjavo, stročnicami, fermentiranimi živili, ribami, jajci in kakovostnimi mlečnimi izdelki.

Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da alergije nastanejo le v otroštvu. Resnica je drugačna. "Lahko vas desetkrat piči osa in ne bo nobenih težav, enajstič pa se razvije huda alergijska reakcija," opozarja specialistka. Podobno velja za hrano. Nekdo lahko vse življenje brez težav uživa oreščke ali drugo živilo, nato pa se nenadoma razvije alergija. Po drugi strani pa lahko nekatere alergije, predvsem pri otrocih, sčasoma tudi izzvenijo.

Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Gre za stanje, ki lahko brez hitrega ukrepanja ogrozi življenje. Veliko ljudi anafilaksijo povezuje predvsem s koprivnico in srbežem kože. Toda prvi znaki so lahko tudi povsem drugačni. Otrok ali odrasel lahko nenadoma začne kašljati, težko dihati, postane hripav ali se prime za vrat, ker ima občutek zapore v grlu. Prizadet je lahko tudi srčno-žilni sistem. Oseba postane zaspana, omotična ali celo izgubi zavest zaradi padca krvnega tlaka. Po podatkih mednarodnih raziskav število anafilaksij po svetu narašča, posebej pri otrocih in zaradi alergij na hrano.

Ko pride do anafilaksije, je ključna hitra uporaba adrenalina. "Samoinjektor je preprost za uporabo. Prislonimo ga na zunanjo zgornjo stran stegna. Ob kliku se sproži igla, nato pa ga na mestu zadržimo še vsaj pet sekund," pojasnjuje Vesel Tajnškova. Prav adrenalin je zdravilo, ki lahko prepreči najhujše posledice anafilaktičnega šoka. Zato strokovnjaki že dlje časa opozarjajo na pomen izobraževanja staršev, učiteljev in vseh, ki se lahko znajdejo ob človeku s hudo alergijsko reakcijo. Kajti pri anafilaksiji pogosto odločajo minute. In včasih tudi sekunde.