Mijo Levačič je že 38 let ozdravljen odvisnosti od alkohola. Piti je začel že v otroštvu, pripoveduje, ta grda razvada pa je do njegovega 21. leta prerasla v odvisnost.
"Takrat je bil doma alkohol in v službi alkohol, zvečer pa smo šli v gostinske lokale, kjer smo lahko do dveh, treh pili. Ni bilo problema priti do alkohola," pripoveduje Mijo, ozdravljeni alkoholik iz društva Žarek upanja.
Zato bi morali zakonodajo o porabi alkohola, pravi, kvečjemu zaostrovati, ne pa rahljati.
"Že to me moti, da lahko zjutraj pivo dobiš ob sedmih. To je nekako ponujanje, da mladi, namesto da bi pili kokakolo, ki je dražja, raje vzamejo pol litra vina. Ali pa pivo. Pa se odžejajo," pravi.
Zadnja raziskava NIJZ je pokazala, da je kar 70 odstotkov 15-letnikov in 84 odstotkov 17-letnikov že pilo alkohol, 13 oziroma 22 odstotkov pa ga pije redno, vsaj enkrat na teden.
Naključni mladi na drugi strani opažajo, da je med njihovimi vrstniki vse več takšnih, ki sploh ne pijejo, kar pripisujejo predvsem ozaveščanju in preventivi.
"Sam ne pijem. V bistvu se mi je malo zamerilo, te zabave pa to, včasih je bilo preveč," prizna eden.
"Zdaj se je po moje povečalo zavedanje o škodi alkohola. Nisem prepričan, da so ti ukrepi kaj močno spremenili. Oziroma ja, pred 10. uro zjutraj," pove drugi.
"Saj tako ponoči lahko tudi dobiš v nekem klubu ali baru alkohol, tako da ni tako, kot da ga sploh ne bi mogel dobiti," razloži tretji.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da večja dostopnost alkohola pomeni tudi večjo porabo in posledično več škode.
"Mi vemo, da če je alkohol bolj dostopen, je poraba alkohola večja in tudi škoda za posameznika, bližnje, ampak tudi državo je v tem primeru večja," pojasnjuje dr. Maja Roškar, psihologinja in raziskovalka na NIJZ.
Pri pripravi osnutka, za katerega ministrstvo za zdravje vztraja, da gre le za delovno gradivo, ki povzema več pobud, sicer niso sodelovali, z vsebino pa so se seznanili prek medijev. Toda, pravijo, nekaj je gotovo:
"Če omejimo dostopnost, to pomeni tudi manj prometnih nesreč, manj poškodb, drugih nezgod, manj samomorov, manj smrti," pravi NIJZ.
Oglasil se je tudi avtor obstoječega zakona, nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Na svojih družbenih omrežjih je zapisal, da oblast, ki jo je označil za mafijsko in za "dilerje alkohola", žrtvuje otroke, varnost na cestah in zdravje ljudi, da bo obogatila bogate in se sama dokopala do denarja in moči.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.