Od leta 2005 dvakrat več gospodarskega kriminala

Direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar je na seji ljubljanskega mestnega sveta predstavil policijsko statistiko, ki kaže, da se je varnostna situacija v Mestni občini Ljubljana (MOL) izboljšala. Javnomnenjska raziskava Eurobarometer o kakovosti življenja v evropskih mestih je leta 2009 pokazala, da se 92 odstotkov vprašanih počuti varne v Ljubljani, 95 odstotkov vprašanih pa se počuti varne v svoji soseski. To Ljubljano uvršča na 14. oz. 20. mesto med 75 evropskimi mesti.

Po podatkih policije je v letih 2005–2010 opazen trend upadanja števila kaznivih dejanj, kar pa ne velja za gospodarski kriminal. Leta 2005 je policija zabeležila več kot 34.000 vseh kaznivih dejanj, lani pa nekaj manj kot 31.000. Število primerov gospodarskega kriminala se je od leta 2005, ko jih je bilo 2752, do leta 2010 skoraj podvojilo. V tem obdobju pa je policiji uspelo preiskati vsako leto več kaznivih dejanj. V letu 2005 jih je preiskala skoraj 25 odstotkov, lani pa že 41 odstotkov.

Med gospodarskimi kaznivimi dejanji je policija zabeležila porast števila goljufij, uporabe ponarejene bančne kartice, poslovne goljufije, poneverb in davčnih zatajitev. Leta 2005 je bilo okoli 400 poslovnih goljufij, lani pa že več kot 2200. Primere poneverb so v tem obdobju zabeležili leta 2008, ko jih je bilo dobrih 522, lani pa že 1570.

Trend upadanja je policija zabeležila pri kaznivih dejanjih, kot so poskus uboja, poskus umora, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba in ogrožanje varnosti. Trend naraščanja števila kaznivih dejanj pa beleži pri ubojih, umorih in lahki telesni poškodbi. V primerjavi z letom 2005 je bilo lani več kaznivih dejanj, povezanih z drogo, in več spolnih napadov na mladoletnike.

Na področju javnega reda in miru je opazen trend rasti, saj so leta 2007 zabeležili okoli 8200 kršitev, lani pa že 10.670. Upada pa število prometnih nesreč, pri čemer policija izpostavlja, da se je število mrtvih v prometnih nesrečah v tem obdobju prepolovilo.

Policija z lokalno skupnostjo sodeluje prek varnostnih sosvetov. Ti poročajo, da so prebivalci četrtnih skupnosti v Ljubljani sicer načeloma zadovoljni in da se počutijo varno. Kljub temu se srečujejo z nekaterimi specifičnimi vprašanji varnosti, in sicer s povzročanjem hrupa, motenjem miru in počitka, vsiljivim beračenjem in nedostojnim vedenjem. Ponekod so problem tudi zasvojeni z drogami. Največ težav na področju varnosti pa je zaradi prometa. Soočajo se s problemom mirujočega prometa, ogroženosti pešcev in kolesarjev, prehitre vožnje. V nekaterih soseskah težavo prestavljajo tudi vlomi v avtomobile in tatvine.