Nejc Gajšek in Katja Kovše prihajata iz Celja, a njune ideje, dejanja in pogumno zastopanje trajnostnih vrednot segajo daleč preko slovenskih meja. Kot aktivna ambasadorja Evropskega podnebnega pakta vsak na svoj način prispevata k bolj zeleni prihodnosti – Katja kot trajnostna navdušenka in pedagoginja, Nejc pa kot "plogging" entuziast ter promotor številnih okolju prijaznih pobud. Njuna skupna strast do varovanja okolja ju je pripeljala tudi do izjemnega ustvarjalnega dosežka – na natečaju Evropskega podnebnega pakta sta s svojo fotografijo med več kot 300 prispelimi deli osvojila 3. mesto v kategoriji Podnebni ukrepi v skupnosti. Fotografija je trenutno razstavljena v osrčju evropskega odločanja – na javni esplanadi pred stavbo Berlaymont, sedežem Evropske komisije v Bruslju. Z njima smo spregovorili o zmagovalni fotografiji, ploggingu, vlogi ambasadorjev Pakta ter o tem, kako lahko vsak izmed nas z majhnimi dejanji prispeva k bolj zdravemu in zelenemu planetu.
Na razstavi v Bruslju je trenutno na ogled vajina fotografija. Lahko poveste več o njeni zgodbi – kje je nastala, kaj predstavlja in kakšno sporočilo ste želeli z njo prenesti?
Nejc: Fotografija je nastala med običajnim jutranjim tekom ob Savinji. Na sliki tečem pod železniškim mostom z vrečko v eni roki in smetmi pred seboj – tistimi, ki sva jih kmalu zatem pobrala. Posnela jo je Katja, ki me pogosto spremlja na kolesu. Ujela je preprost, a močan trenutek – ko se rekreacija in skrb za okolje spojita v vsakdanjo rutino. S to fotografijo sva želela pokazati, da obstaja alternativa kulturi odmetavanja. Da lahko z majhnimi dejanji naredimo ogromno. Tudi zato, ker verjameva v misel skavtskega ustanovitelja Roberta Baden-Powella: zapustite ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.
Katja: Moje športne aktivnosti večkrat zmotijo smeti, ki kazijo okolico. Zato s seboj pogosto nosim vrečko, da jih poberem – naj bo to v hribih, na supu ali med sprehodom. Na podoben način je nastala tudi ta fotografija.
Lahko opišeta, kaj je plogging in kako sta se sama spoznala s to prakso?
Katja: Gre za pobiranje smeti med športno aktivnostjo. Sama se že nekaj let denimo udeležujem čistilnih akcij na slovenskih rekah s supi pod okriljem organizacije Bananaway oziroma suparske družbe, kjer se mi je kmalu pridružil tudi Nejc. Prakso pobiranja smeti z obrežij jezer in rek sva kmalu nadaljevala praktično povsod, kjer sva veslala.
Nejc: Začelo se je zelo spontano. Na tek sem vzel vrečko in rokavice ter začel pobirati smeti, ki sem jih prej le opazoval. Kmalu sem svoje fotografije začel deliti tudi na družbenih omrežjih – v svetu popolnih prizorov in brezhibnih podob so bile fotografije smeti opomnik, da svet tam zunaj ni vedno urejen in popoln. Kmalu se mi je pridružila tudi Katja. Vsak najin zmenek je tako postal priložnost, da združiva skupne trenutke z gibanjem v naravi in skrbjo za okolje. Prav ta občutek, da delava nekaj dobrega – zase in za naravo – naju danes povezuje še močneje.
Nejc, kako si doživel razstavo v Bruslju, v samem središču evropskega odločanja, in kakšen je bil občutek, ko si svoje delo videl v takšnem kontekstu?
Nejc: Ko sem izvedel, da bo najina fotografija razstavljena v Bruslju, sem bil navdušen in prijetno presenečen. Ko sem z ostalimi ambasadorji prispel na Esplanado pred stavbo Berlaymont in zagledal najino fotografijo v velikem formatu, me je kar stisnilo. Občutek ponosa, hvaležnosti in tiste prijetne neresničnosti – ko dojameš, da nekaj, kar počneš s srcem, dobi prostor sredi Evrope. Stati tam med fotografijami iz različnih držav in opazovati mimoidoče, ki se ustavijo in preberejo opis ... to res da občutek, da tvoj trud ni zaman.
Oba sta tudi ambasadorja Evropskega podnebnega pakta. Kaj vaju pri tej vlogi najbolj motivira? Zakaj sta se odločila stopiti na to pot?
Nejc: Biti ambasador Evropskega podnebnega pakta mi pomeni veliko čast – in še večjo odgovornost. Ambasadorji smo most med evropskimi cilji in lokalnim okoljem. Moja motivacija je preprosta – če želimo spremembe, moramo najprej začeti pri sebi. Skavtske vrednote, ki so me oblikovale, ter Katjina povezanost z naravo so temelj, na katerem še danes gradiva najino skupno pot. Ko sva slišala za pobudo, sva takoj začutila, da je to najina priložnost, da osebno poslanstvo poveževa z nečim širšim.
Katja: K sodelovanju sva bila povabljena po razglasitvi zmagovalcev natečaja. Priložnost sem videla kot način, da podprem svoje vrednote in prizadevanja za čistejši, pravičnejši svet ter razširim svoja poznanstva.
Katera področja se vama zdijo pri varovanju okolja še posebej zapostavljena? Ali v vajinem lokalnem okolju opažata kakšne konkretne izzive, kot so onesnaženje ali prisotnost odpadkov?
Katja: Kot učiteljica opažam pozitivne spremembe, ki vse bolj vstopajo tako v lokalni kot šolski prostor. Vedno več je akcij, sodelovanj in dialoga na temo zavržene hrane, rabljenih oblačil, digitalnih odpadkov ... Menim pa, da vsa ta področja še vedno prejemajo premalo pozornosti – največkrat zaradi ugodja, kateremu se ljudje preprosto nočejo odpovedati. Posebej bi izpostavila hitro pokvarljivost aparatov in elektronike ter njihovo nepopravljivost, kljub morebitni želji kupcev.
Nejc: Veliko se govori o globalnih okoljskih temah, a pri tem pogosto spregledamo izzive v lastnem okolju – smeti na poteh, plastenke v rekah, vsakdanje onesnaženje. Ti prizori me najbolj zadenejo prav doma, v Savinjski dolini. Po vsaki večji povodnji reka naplavi smeti, ob cestah so pločevinke, včasih opazim celo vrečke z odpadki, ki ležijo v gozdu. Zato pogosto poudarjam: ni sramota pobrati tuj odpadek – sramota je, če ga pustimo tam. Težava ni le v smeteh, temveč tudi v naši miselnosti. Pogosto nam primanjkuje občutka, da je to tudi naša odgovornost. A verjamem, da spremembe prihajajo predvsem z zgledom. Ko na sprehodu poberem plastenko, me kdo kdaj čudno pogleda, a morda jo bo naslednjič pobral tudi on. Upam tudi, da bo Slovenija končno uvedla kavcijski sistem. Dovolj je bilo analiz in prerekanj. Dejstva so jasna – sistem deluje, saj prinaša čistejše okolje, boljšo reciklažo in nižje stroške za vse. Čas je, da stopimo iz začaranega kroga izgovorov.
Lahko delita kakšen preprost trajnostni nasvet, ki ga lahko kot posamezniki začnemo izvajati že danes in s tem prispevamo k bolj zdravemu in zelenemu planetu?
Nejc: Moj najljubši in tudi najpreprostejši nasvet je: združite prijetno s koristnim. Karkoli že radi počnete – sprehajate psa, se odpravite na tek, po opravkih ali samo na zrak – pomislite, kako bi lahko ob tem naredili še nekaj dobrega za okolje. V praksi je to lahko povsem preprosto: s seboj vzamete vrečko in poberete kakšen odpadek. Ali pa namesto z avtom skočite v trgovino peš ali s kolesom. Vedno svetujem eno stvar: vsakič, ko greš ven, poberi vsaj en odpadek. Tako enostavno je. Če bi to počel vsak izmed nas, bi bile naše ulice, poti in parki opazno čistejši. In ravno to šteje – majhna dejanja, ki sprožijo verižne reakcije.
Katja: Dajmo, odprimo hladilnik in porabimo živila, ki so v njem. Danes zavržemo preveč hrane. V trgovino se odpravimo z lastnimi vrečkami za sadje in zelenjavo, in kdaj zavijmo v butik ali trgovino z rabljenimi oblačili. To ne pomeni, da nimamo denarja za nova oblačila, pač pa, da nam je mar za okolje. In ne tiskajmo kupa majic za vsako dekliščino in petdesetletnico – to je precej neuporabna reč, ki močno bremeni naš planet.
"Hitre 3"
1) Ena navada, ki jo vsak dan prakticirata za bolj trajnostno življenje:
Nejc: Vsak dan, ne glede na vreme, grem v službo peš ali s kolesom. V nahrbtniku imam vedno pelerino, da res nimam izgovorov.
Katja: Varčnost in premišljenost. Pri količini nakuhane hrane, pri nakupovanju, uporabi avtomobila, doziranju detergenta ...
2) Aktivnost v naravi, ki vaju vedno napolni z energijo:
Nejc: Tek, sprehod ali veslanje na supu na jezeru, reki ali morju.
Katja: Če izbiram jaz, sem za planinarjenje. Za hribe, gore, gozd. Če izbirava skupaj, sva zagotovo za supanje, sploh, če lahko odkrivava nove lokacije in kotičke.
3) En preprost trajnostni trik, ki bi ga moralo poznati več ljudi:
Nejc in Katja: Ne potrebuješ vedno močnih kemikalij, da očistiš stanovanje – alkoholni kis včasih naredi čudeže.
Več o Evropskem podnebnem paktu si lahko preberete na povezavi.
Naročnik oglasne vsebine je Evropska komisija.
