Od marihuane do shizofrenije

Uporaba psihoaktivnih substanc se namreč velikokrat, me preseneti, skriva v ozadju duševnih bolezni, psihoze so med njimi zelo nevarne, saj lahko človeka prepričajo v nekaj, kar se sploh ni zgodilo. "V psihotičnem stanju se lahko pojavijo preganjalne, nanašalne blodnje, halucinacije, imperativne slušne halucinacije, ki človeku dajejo navodila, naj nekaj naredi. In če je to navodilo takšno, naj nekoga ubijejo, je seveda to nevarno," pove priznani psihiater.

In ni redko, da na oddelku, ki ima 48 postelj, zdravijo tudi takšne osebe, ki nekomu vzamejo življenje, ker so si predstavljale in imele občutek, da so ogrožene one. "Jaz sem imel globoke misli o tem, da je ona mene rezala z nožem, da me je nekako popačila. To sem videl, ko sem se zagledal v ogledalu v kopalnici, videl sem tudi, da mi je zlomila lobanjo," pripoveduje 43-letnik, ki se mu izteka ukrep obveznega zdravljenja in varstva na forenzičnem psihiatričnem oddelku, ki ga v primeru, da nekdo zakrivi zločin, pa je bil ob tem neprišteven, za takšnega storilca izreče sodišče. Tudi pri njemu je psihozo in kasneje duševno bolezen sprožila zloraba mamil. Pri 15 letih je začel kaditi marihuano, kasneje je užival tudi druga mamila in alkohol. Tu je skoraj že polnih pet let, kolikor ta ukrep lahko največ traja. A ne bo odšel na prostost, življenje bo nadaljeval v socialno varstvenem zavodu. Tisti, ki niso povsem varni oziroma rehabilitirani za samostojno življenje, gredo v ustanove, kjer bodo vsaj v določeni  meri varni in svet pred njimi tudi. Sogovornik je ubil svojo mamo. Sicer je delaven človek, vedno je rad delal in upa, da bo lahko tudi, ko ga odpustijo iz UKC Maribor, v življenju počel kaj koristnega. Zaveda pa se svoje hude bolezni, zato je namestitev v socialno varstveno ustanovo sprejel. A veliko težje kot to mu je bilo sprejeti, da je pod vplivom hudih blodenj ubil lastno mamo. S kladivom ji je zadal več kot 20 udarcev v glavo, podlegla je na kraju. Boleče ga je bilo poslušati in gledati, ko je zajokal pred mojimi očmi. Krepak odrasel moški je zajokal kot majhen otrok.  

Pred kamero so se ob vprašanju, kako se bolniki na tem oddelku soočajo s svojimi dejanji, potem ko bolezen zajezijo, ko blodenj, halucinacij in prisluhov ni več, orosile oči tudi delovni terapevtki Barbari Harc, ki tu dela že 10 let. "Proces obžalovanja in prevzemanja krivde, to je zelo boleče in težko se soočajo s tem in globoko obžalujejo."

Obžalujejo tudi to, da se niso pred tem ustrezno zdravili, tudi po lastni krivdi, saj so se nekateri kljub opozorilom svojcev, da ni vse v redu z njimi, izmikali belim haljam. Seveda tudi slednje pod vplivom svoje bolezni in glasov, ki jim včasih celo ukazujejo, kaj narediti. "Lahko vam navedem primer, da je eden od bolnikov doživljal, da so neznanci ubili njegovega sorodnika in ga razkosali ter ga nalagali v kartonskih škatlah v vozilo. On je ta prizor videl, se pravi nalaganje škatel v vozilo, in je potem ubil eno od oseb, ki so nalagale te škatle v neko vozilo in niso imele nobene povezave z njegovim psihopatološkim doživljanjem. V takšnem primeru je evidentno, da je človek haluciniral," je opisal dr.  Pustoslemšek.  

Četudi ta oddelek ni zapor in ne deluje v sklopu zapora, temveč bolnišnice, pa so vseeno tu nameščeni bolniki ves čas pod budnim nadzorom pravosodnih policistov. Delo pravosodnih policistov je tu podobno kot v zaporih, toda terja bolj izkušenega in čutečega človeka. "Varujemo jih, nadziramo, da se izvaja hišni red, skrbimo za spremljanje bolnikov. Pride pa seveda do sporov med njimi, saj je majhen prostor, veliko ljudi, vsak s svojimi težavami, ki jih imajo zaradi duševnega zdravja. Velikokrat so zaradi občutkov o neki nerealni nevarnosti potencialno nevarni sebi ali drugim," je na notranjem dvorišču oddelka povedal Igor Podgorelec, vodja referata za forenziko. Oddelek je ves čas zapolnjen, s streho nad glavo, varnost in ustrezno terapevtsko obravnavo pa služi različnim kategorijam ljudi, tukaj jim rečejo bolniki. "Pripornike, ki še čakajo na sodbo. Obsojence, ki so jim izrekli obvezen ukrep zdravljenja in varstva ter zapornike iz drugih zaporov, ki imajo težave z duševnim zdravjem ali so samomorilni in jih začasno tu namestijo," še doda Podgorelec.