Od ogromnih škatel, ki so povezovale sosede, do solo izkušnje na mini ekranu

Televizija nas izobražuje, informira in zabava. Največkrat jo gledamo ob večerih, ko si po napornem dnevu zaželimo počitka in sprostitve. Kaj pa največkrat gledajo naključni mimoidoči, ki smo jih ustavili na poti? Od poročil in informativnih oddaj, do nadaljevank, tudi Nemirno kri, in filmov, pa seveda so tu tudi digitalne pretočne platforme.

"Gledanje televizije oz. spremljanje televizije postaja precej bolj raznoliko. Torej ni več nekega stabilnega rituala ali pa večernega spremljanja, ki bi bil vezan na neke dnevne rutine," pove Igor Vobič s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.

A ne zgolj spremljanje televizijskih vsebin, skozi čas se je spremenila tudi podoba televizije. Danes so zasloni precej tanjši, lažji, v domovih pa lahko prekrivajo že celo steno, predvsem pa ima slika izredno visoko ločljivost.

Gotovo se mnogi še spomnijo tistih prvih, težkih televizij z lesenim ohišjem. Čisto prve televizije, ki so jih proizvajala tudi domača podjetja, kot sta Gorenje in Iskra, danes hranijo v depoju Muzeja novejše in sodobne zgodovine v Pivki.

"Prve televizije so seveda črno-bele in se zelo dolgo obdržijo. So velike, nameščene so najprej na majhnih mizicah ali morda na malo manjših omaricah. Velikokrat so bile pokrite s čipkastimi prtički," v muzeju pokaže kustosinja Katarina Jurjavčič. Kot poudari, so te televizije izjemno spremenile samo zasnovo zasebnega življenja družine.

Vse skupaj se je začelo leta 1958, ko so v nekdanji državi sprejeli resolucijo, da je za posameznikovo srečo treba zadostiti osnovnim človeškim potrebam. "V mestnih stanovanjih se pojavijo prvi hladilniki, pralni stroji v 60. letih in televizije. Na podeželju medtem ta razvoj zaznamo kasneje, na prelomu v 70. leta," oriše Jurjavčičeva.

Televizija je postajala del vsakdana, do te mere, da smo ji namenili čisto svoj prostor v hiši ali stanovanju - in tako dobili dnevno sobo. "V 80. letih se zgodi širok pojav prenosnih televizij. Leta 1973 recimo na jugoslovanski trg pride prvi jugoslovanski prenosni televizor, Iskrina Minirama s štirimi gumbi, ki je bila še črno-bela," nadaljuje kustosinja.

Nostalgičen spomin mnogih seže do trenutkov, ko so točno ob uri začeli gledati svojo najljubšo nadaljevanko, saj bi jo sicer zamudili, pa kako so s televizijo potovali na morje, saj je bila ravno takrat na sporedu najpomembnejša košarkarska ali nogometna tekma ...

Kot dodaja sogovornica, na začetku ni bilo veliko televizij. Običajno je bila na vasi zgolj ena, v mestu pa morda ena na ulici. "Tako so se ob kakšnih športnih prenosih ali pomembnih oddajah med seboj družili tudi sosedje."

Televizija je pomenila prostor združevanja, globokih pogovorov, informiranja, druženja. "Ob spremljanju različnih oddaj, televizijskih serij, poročil so se ljudje veliko bolj integrirali v družbo in hkrati je tudi sama televizija postala nek modernizacijski simbol," pravi kustosinja.

Vobič medtem pove, da postajajo medijski repertoarji v zadnjem obdobju bolj kompleksni: "To, kako ljudje uporabljajo medije, postaja bolj kompleksno. Predvsem mlajše generacije uporabljajo več zaslonov hkrati."

Po zadnjih podatkih Statističnega urada iz leta 2022 je televizijski sprejemnik imelo 97 odstotkov gospodinjstev. Danes imamo registriranih 115 televizijskih programov, pravijo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Med njimi so tudi tisti s posebnim statusom ali pa tematski, kot so športni, igrani, glasbeni ali otroški programi.

"Vsakršno medijsko spremljanje tudi drugih medijev je povezano s pametnim telefonom," ob tem izpostavlja Vobič. Danes se tako spreminja način spremljanja televizije. Ta se namreč seli na druge naprave, kot so pametni telefoni in tablice, pa na druge pretočne platforme, kot je na primer Voyo, ali pa na družbena omrežja.

Gledalci lahko vsebine spremljajo kadarkoli, film ali oddajo lahko posnamejo, ustavijo, prevrtijo ali pogledajo za nazaj. "Linearna, tradicionalna TV je še vedno pomemben vir. Kot kažejo raziskave v EU, je to nekako dobre tri ure v povprečju na dan, kar velja predvsem za starejšo generacijo," dodaja profesor.

A četudi se televizija spreminja, njena moč ostaja. Vobič pravi, da govorimo o tako imenovani novi televiziji: "Precej pojavnih oblik sodobne televizije kaže na to, da lahko govorimo celo o zlati dobi televizije. To pa ne pomeni, da lahko govorimo o zlati dobi novic."

Zato uredništva stare televizijske formate in novice prilagajajo sodobnemu okolju.

In kaj ta dan pomeni sodirektorju in direktorju trženja pri podjetju PRO PLUS Alešu Muhiču? "Vsi, ki delamo na televiziji, se na današnji dan še malo bolj zavedamo pomena, ki ga ima. V fokusu so seveda gledalke in gledalci, prenašanje kakovostnih, zanesljivih in uredniško podprtih informacij. Vsi se zavedamo vpliva, ki ga ima televizija na družbo," pravi ob svetovnem dnevu televizije ter ob tem poudarja tudi njen pomen za gospodarstvo.

Ob tem navaja, da televiziji kot mediju še vedno zaupa več kot polovica Slovencev, celo največ med vsemi mediji v Sloveniji. "70 odstotkov vseh Slovencev ob tem dnevno prižge televizijo in jo v povprečju gleda tri ure in pol," še dodaja.

Med ključnimi dejavniki za uspeh naše televizijske hiše pa je naštel tri stebre: informativni program (24UR in SVET), športne vsebine in tudi domača produkcija.