Skupina državnozborskih poslancev je na italijansko vlado naslovila pobudo v zvezi z vračanjem odtujenih umetnin ob začetku II. svetovne vojne. Pobudo je v imenu podpisnikov dopoldne italijanskemu zunanjemu ministru Massimu D'Alemi v Ljubljani predstavil in uradno izročil poslanec Jožef Školč (LDS). Italija je dolžna vrniti umetnine nazaj v Slovenijo, od koder so bile odpeljane in kamor nedvomno sodijo. To ji nalaga tako mirovna pogodba iz leta 1947 kot tudi konvencija UNESCA o ohranitvi kulturne dediščine ter ostali veljavni in uradni dokumenti, iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, kdo je nesporni lastnik 97 odtujenih umetnin, so v pobudi zapisali poslanci.
Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema in njegov gostitelj, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel sta po uradnih pogovorih v Ljubljani napovedala vzpostavitev medministrske delovne skupine za okrepljeno sodelovanje na področju energetike, transporta in ekologije. D'Alema je ob tem obljubil, da bosta vladi na transparenten način sodelovali tudi pri načrtih izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
Predlog italijanske strani o medministrski delovni skupini je pozitivno ocenil tudi premier Janez Janša, ki je drugi dan njegovega obiska v Sloveniji prav tako sprejel D'Alemo. Tako bi vladi obeh držav tudi lažje in bolj učinkovito razreševali aktualna vprašanja, povezana s spoštovanjem ekoloških standardov v Severnem Jadranu, meni predsednik slovenske vlade. Sogovornika sta se tudi strinjala, da se lahko pozitivno vzdušje v odnosih med obema državama še okrepi.
Problematike italijanskih načrtov izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki razburjajo slovensko javnost, se je v pogovoru z vodjo italijanske diplomacije dotknil tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. Izrazil je prepričanje, da bi morali sosednji državi glede tega odločitve sprejemati skupaj in v skladu z ekološkimi in drugimi standardi ter interesi.
Tudi o vprašanju manjšine in optantih
Slovenski sogovorniki so se z D'Alemo pogovarjali tudi o vprašanju manjšine ter o italijanskih optantih. D'Alema je obljubil, da bo zaščitni zakon za slovensko manjšino uresničen čimprej, dejal pa je tudi, da manjšinsko vprašanje ne bi smelo biti več problematično. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija z naklonjenostjo reševala tudi probleme, ki zadevajo italijansko manjšino.
Italijanski zunanji minister je svoj obisk izkoristil tudi za opozarjanje na vprašanje optantov. Dogodki pred, med in po drugi svetovni vojni so bistveno zaznamovali življenje v tem delu Evrope, je dejal D'Alema, ob tem pa zagotovil, da Italija ne namerava izbrisati vloge fašizma na tem območju.
Glede optantskega vprašanja, za katerega je Rupel sicer menil, da je za Slovenijo zaključeno, pa je D'Alema poudaril, da je treba problematiko reševati "bolj kompleksno" in v "novi luči".
D'Alema za spravno srečanje
D'Alema je v okviru uradnega obiska v Ljubljani slovenskemu predsedniku Drnovšku predal pobudo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana za spravno srečanje predsednikov sosednjih držav, "s katerim bi simbolično presegli zgodovinska nasprotja med narodi", so sporočili iz Drnovškovega urada. Drnovšek je zamisel sicer podprl, a opozoril, da bi bilo treba tak dogodek "temeljito pripraviti, da ne bi spodbudil novih antagonizmov in konfrontacij".
Drnovšek in D'Alema sta sicer poudarila, da je obisk italijanskega ministra v Sloveniji - prvi uradni obisk po petih letih - izredno pomemben, "saj je prekinil večletni premor stikov na visoki politični ravni, hkrati pa napoveduje vsebinsko sodelovanje med sosednjima državama", so zapisali v izjavi za javnost.
Za reševanje evropske prihodnosti
Drnovšek in D'Alema sta poudarila tudi, da sta Slovenija in Italija zainteresirani za nadaljevanje procesa ratifikacije evropske ustave in iskanje takšne rešitve, ki bi omogočala nadaljnjo poglabljanje evropske integracije in spodbujala proces širjenja Evropske unije. Pri tem sta poudarila, da je Zahodni Balkan del Evrope, ki ga je vsekakor treba integrirati v EU, je še zapisano v izjavi za javnost.
O tem je z D'Alemo govoril tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je izrazil zadovoljstvo, da se namerava Italija intenzivneje vključiti v reševanje evropske prihodnosti, predvsem pa pričakuje večjo vključenost Italije pri vprašanju Zahodnega Balkana.
'Izredno pomemben trenutek'
D'Alema je obisk ocenil kot "izredno pomemben trenutek za našo politiko". Poudaril je še, da želi Italija poglobiti dvostransko sodelovanje med državama, predvsem gospodarsko. D'Alema je izrazil tudi željo po srečanju predsednikov držav Italije, Slovenije in Hrvaške, ki bi pomenilo "uvod v novo sezono političnega sodelovanja".
Peš čez mejo
D'Alema je "zgodovinski" obisk Slovenije, prvi uradni obisk italijanskega zunanjega ministra po več kot petih letih, začel v torek s simboličnim prečkanjem državne meje na skupnem trgu obeh Goric, ki se je v Evropi uveljavil kot simbol sodelovanja med Novo Gorico in Gorico oz. med Slovenci in Italijani. Na trgu ga je pričakal Rupel, s katerim sta se nato sestala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.