V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank. Tako kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah bo tudi letos na ministrstvu za notranje zadeve delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka.
Prijave kršitev volilnega molka
Dežurna služba na notranjem ministrstvu bo delovala ves čas volilnega molka.
Tako bodo lahko podatke o domnevnih kršitvah državljani v nočnem času, in sicer od 2. oktobra od polnoči dalje pa do 7. ure v soboto zjutraj sporočali operativno - komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00.
Na isti telefonski številki pa bodo prijave sprejemali tudi v soboto od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj.
Preko dneva, torej v soboto in nedeljo od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, pa bo prijave kršitev volilnega molka na telefonski številki 080 21 13 sprejemala dežurna služba direktorata za upravne notranje zadeve pri notranjem ministrstvu.
Poleg tega bo na dan volitev, torej v nedeljo 3.oktobra, pri ministrstvu za notranje zadeve oziroma njegovem direktoratu za upravne notranje zadeve od 7. ure zjutraj pa do 22. ure delovala dežurna služba, zadolžena za nudenje strokovne pomoči diplomatsko konzularnim predstavništvom Republike Slovenije v tujini, kjer bo prav tako potekalo glasovanje.
Kazni za kršitve molka
Zakonodaja pa predvideva tudi kazni za kršitelje. Tako je za kršitev določbe o volilnem molku zagrožena najnižja kazen 20.000 tolarjev, med te kršitve pa sodi tudi agitiranje na volišču in motenje reda na volišču, z enako kaznijo pa se kaznujejo tudi državljani, ki potem, ko so glasovali, na opomin predsednika volilnega odbora nočejo oditi z volišča.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi trganje ali uničevanje volilnih plakatov, ki so bili nalepljeni v skladu z zakonom.
Kadar pa organizator oz. skupni organizator volilne kampanje opravlja plakatiranje v nasprotju z zakonom, recimo namešča plakate izven mest, ki jih za to določi občina, ali preleplja in uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
O volilnem molku smo se pogovarjali z Bojanom Trnovškom, vodjem dežurne službe na Ministrstvu za notranje zadeve, ki bo spremljala kršitve volilnega molka.
Kakšen je namen volilnega molka? Ali je smiseln?
Zdi se mi, da je smiseln, v kolikor se ga vsi držimo in moram reči, da se ga zadnje čase čedalje več vseh, ki tako ali drugače nastopajo na volitvah, drži. Smisel volilnega molka pa je v tem, da volilec lahko v miru premisli, ne da bi bil še zadnji dan pred glasovanjem 'bombardiran' z novimi sporočili strank.
Kako je z internetnimi stranmi, na katerih so objavljene novice iz časa volilne kampanje? Je te strani v času volilnega molka potrebno izbrisati?
Vse, kar je bilo nastavljeno oziroma objavljeno na spletnih straneh do začetka volilnega molka, torej do petka opolnoči, ostane. Se pravi, da teh strani ni potrebno brisati. Seveda pa v času volilnega molka ni več dovoljeno kreirati novih spletnih strani s sporočili strank.
Kar se tiče pa objav raziskav javnega mnenja o strankah, kandidatih in listah, pa jih po zakonu ni več dovoljeno objavljati teden dni pred glasovanjem. Od nedelje (26. septembra –op.p.) tako ni dovoljeno postavljati novih strani s tovrstno vsebino. Seveda, pa tudi strani s to vsebino, ki so bile objavljene pred začetkom volilnega molka, ni potrebno brisati.
Kako je z objavljanjem novic o dogodkih, v katere so vpletene stranke in strankarski veljaki v času volilnega molka, ki niso povezane z neposredno volilno propagando? Recimo poročanje o smrti, nesreči, ali kakšnem incidentu strankarskega veljaka, ali o eklatantnem kršenju volilnega molka s strani neke stranke ipd.?
V kolikor gre za, recimo, smrt ali kaj podobnega, ni nobenega razloga, da se o takem dogodku, ki je pomembna informacija javnega značaja, ne bi poročalo. Kar zadeva pa pretiranega objavljanja strank ali o primerih eklatantnih kršitev volilnega molka, pa se mi to ne zdi primerno, ker se mi zdi, da se na ta način alhko dela negativna propaganda.
V kolikor pa medij zazna kršitve volilnega molka in o tem poroča in navede tudi ime kršitelja, stranke ali kandidata, pa obstajajo institucije in v tem primeru je odgovoren organizator volilne kampanje. Kaznovana sta potem organizator volilne kampanje in pravna oseba, ki je dolžna skrbeti za zakonitost poteka.
Tudi mi (dežurna služba na MNZ – op.p.) v objavah o kršitvah volilnega molka ne navajamo katera stranka je bodisi kršila volilni molk ali plakate katere stranke so trgali ali prelepljali.
Ali je zakonodaja, ki ureja volilno kampanjo in volilni molk, po vašem mnenju še nedorečena ali preohlapna?
Vsak zakon ne more rešiti prav vsake situacije, ki se v praksi pojavi. V praksi se med vsakimi volitvami odpirajo nove zadeve in ob teh se tudi skozi sodno prakso na nek način ustvarja pravni red.