Ne spreminjajo se le okusi in barve sladoleda, v zadnjih letih se je močno spremenil tudi način njegove priprave. Svežih jajc v sladolednih izdelkih danes skoraj ne najdemo več.
"Pravzaprav so izdelani iz visoko procesiranih surovin, se pravi mleka, past in drugih pripravljenih osnov," pojasnjuje Nadja Škrk z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Da je industrijska priprava sladoleda danes precej drugačna kot nekoč, opaža tudi Mateja Jerovšek, lastnica Gelaterie Romantika. "Okusi se nahajajo v ogromnih konzervah. Če si recimo predstavljate tiramisu ali jagode, za to se odpre velika konzerva, ki se zmeša z vodo, mlekom ali mlečno osnovo," pravi.
V njeni sladoledarni pa prisegajo na drugačen pristop, na sveže in osnovne sestavine. Tokrat pripravljajo marelice s čilijem, postopek pa se začne povsem na začetku. "Zdaj bomo pripravili marelice s čilijem, lepo od začetka. Oprati, razkoščičiti," pove Jerovškova.
Sveže sadje za njihove sladolede pogosto pride iz lokalnega okolja. "Takšne jagode, kot jih vidimo na vrtu ali v trgovini, takšne gredo v vaš sladoled?" jo vprašamo.
"Točno tako. Z ljubljanske tržnice nas pokličejo, povedo, da imajo presežek jagod in vprašajo, ali jih lahko pripeljejo," odgovarja.
Proizvodnja sladoleda je v Sloveniji vse bolj priljubljena. Predlani se je s proizvodnjo ukvarjalo kar 62 podjetij, kar je največ v zadnjih desetih letih. A ves proizvedeni sladoled ne ostane doma, lani smo ga izvozili več kot 32 tisoč ton, največ v Združeno kraljestvo.
Ob vse večji priljubljenosti pa se postavlja tudi vprašanje varnosti. Nadzori v zadnjih 13 letih niso pokazali prisotnosti bakterij salmonele ali listerije.
"Vsako leto vzamemo 20 do 25 vzorcev sladoledov, prednostno pri slaščičarjih in prednostno mlečne sladolede. Rezultati so pokazali, da so bili vsi ocenjeni kot skladni in varni," pojasnjuje Škrk.
Večjo nevarnost kot sam sladoled lahko predstavljajo pripomočki za njegovo serviranje, predvsem zajemalke in posode z vodo, v katerih se te pogosto hranijo.
"Tu vidim potencialno nevarnost za zastrupitev. Namreč ta pripomoček se po tem, ko je bil sladoled serviran, vrne v posodo z vodo skupaj z ostanki, ki ostanejo na njem," opozarja Jerovškova.
Kot dodaja, so lahko pogoji za razrast bakterij zelo ugodni. "Temperature so 30 in več, pa tudi če bi bile nekaj stopinj nižje, so to temperature, ki so idealne za razrast bakterij, ker ta voda tam stoji."
V Gelaterii Romantika zato uporabljajo drugačen način serviranja. "Pri nas uporabljamo sladoledne lopatke za porcioniranje sladoleda. Vsak sladoled ima svojo lopatko, ki ostane v sladoledu," pojasnjuje Jerovškova.
Kljub temu je inšpekcija v zadnjih dveh letih našla eno higiensko neskladnost. Po besedah Nadje Škrk je lahko šlo za različne težave. "Bodisi da ni šlo za ustrezne postopke čiščenja opreme in površin bodisi da je bila problematika konkretno v samih lopaticah za nalaganje."
Pri pakiranih sladoledih, ki jih kupimo v trgovinah, pa preverjajo tudi vsebnost umetnih barvil. Tako lanski kot letošnji vzorci so bili po ugotovitvah nadzora skladni z zakonodajo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.