Od protisovjetskega študentskega aktivista do prvaka neliberalne demokracije

Njegova pot od liberalnega študentskega aktivista do samooklicanega zagovornika "neliberalne demokracije" je ena najbolj presenetljivih – in polarizirajočih – političnih preobrazb v postkomunistični srednji in vzhodni Evropi, piše Euronews.

Viktor Orban je prvič pritegnil pozornost javnosti junija 1989, ko je še kot 26-letni študent nagovoril množico na državnem pokopu Imreja Nagyja in drugih žrtev vstaje leta 1956. Pozval je k umiku sovjetskih čet, in to v trenutku, ko so bili mnogi predstavniki opozicije še vedno zelo previdni. S tem je postal glas nove politične generacije.

Stranka Fidesz, ki jo je pomagal voditi, je začela delovati kot liberalno mladinsko gibanje. V naslednjem desetletju jo je Orban preoblikoval v desnosredinsko nacionalistično silo, medtem ko je postkomunistična Madžarska prehajala iz planskega v tržno gospodarstvo.

Orban je prvič postal premier leta 1998 pri šele 35 letih, s čimer je postal eden najmlajših voditeljev na tem položaju v srednji Evropi v tistem času. Njegova prva vlada je izpeljala vstop Madžarske v Nato marca 1999 in pospešila pridruževanje EU, ki se je zaključilo z vstopom leta 2004.

Fidesz je nato izgubil volitve leta 2002 in 2006 proti Madžarski socialistični stranki. V letih, ki jih je preživel v opoziciji, je Orban zaostril svojo politično pozicijo in se osredotočil na nacionalno suverenost. Trdil je, da liberalna prevlada v medijih in javnih institucijah omejuje pravico Madžarske do samoodločbe.

Orban je na volitvah leta 2010 zmagal z dvotretjinsko večino, kar je Fideszu dalo zadostno število parlamentarnih glasov za spremembo ustave. Njegova vlada je predstavila novo madžarsko ustavo, skupaj z vrsto volilnih in institucionalnih reform.

Podporniki so trdili, da so ti ukrepi obnovili politično stabilnost in utrdili nacionalno suverenost; nasprotniki pa so opozarjali, da je država pod Orbanom moč koncentrirala v izvršilni oblasti ter oslabila neodvisnost sodstva in medijev. Fidesz je od takrat zmagal na vseh parlamentarnih volitvah.

Budimpešta si je zaradi tega prislužila najprej nejevoljo, nato pa ukrepanje Bruslja. Proti Madžarski so ukrepali zaradi omejevanja delovanja pravne države, svobode tiska in neodvisnosti sodstva. Budimpešta je te obtožbe vztrajno zavračala.

V govoru julija 2014 v Romuniji je Orban prvič odkrito predstavil svojo filozofijo vladanja in dejal, da bi morala Madžarska preseči liberalno-demokratične okvire, hkrati pa ohraniti temeljne svoboščine. Svoj model je opisal kot "neliberalno državo". Izraz je bil deležen kritik zahodnih vlad in institucij EU, vendar je postal priljubljen med nacionalističnimi oziroma suverenističnimi gibanji po vsej Evropi in drugod.

Orban od takrat promovira Madžarsko kot model za desničarske in skrajno desničarske stranke v Franciji, Italiji, Španiji, ZDA in drugod. Njegov govor v Romuniji vsako poletje privabi številne evropske konservativce.

Madžarska je pod Orbanom ohranila članstvo v Natu in EU, hkrati pa gojila odnose z Rusijo, Kitajsko in Turčijo, zaradi katerih je večkrat prišla v konflikt s partnerji v obeh blokih.

Orban se je pred rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 večkrat srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in od takrat z njim vzdrževal gospodarske vezi, vključno z veliko pogodbo o dobavi plina in sporazumom o jedrski energiji z ruskim državnim podjetjem Rosatom. Zaradi gospodarskih povezav in energetske odvisnosti od Rusije je Madžarska glasno nasprotovala oboroževanju Ukrajine, tranzitu orožja, njenemu financiranju in vstopu v EU. Orban je namreč zagovarjal tezo, da oboroževanje Ukrajine zgolj podaljšuje vojno, Madžarska pa da se v to ne želi vpletati. Večina vlad držav članic EU in Nato ga je obtožila nudenja diplomatske in politične platforme Rusiji znotraj evropskega bloka.

Način Orbanovega vladanja je pritegnil tudi interes ameriške desnice. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je pred madžarskimi volitvami odpotoval v Budimpešto in nagovoril Orbanove privržence ter pozval k ponovni izvolitvi zaveznika.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki ga je Vance med dogodkom poklical po telefonu, je množici povedal, da je Orban "ohranjal državo na dobri poti" in da ZDA "stojijo z njim ves čas". Vance je že leta 2024 dejal, da je Orban "sprejel nekaj pametnih odločitev, od katerih se lahko v Združenih državah učimo". Budimpešto so obiskali tudi drugi vidni ameriški konservativci, kot sta Marco Rubio in Steve Bannon.

Nekdanji voditelj Fox News in vplivni komentator Tucker Carlson je teden dni oddajal iz Budimpešte, Orban pa je leta 2023 vodil Konservativno politično akcijsko konferenco (CPAC). Madžarska sicer gosti njeno evropsko izpostavo.

Fundacija Heritage je madžarski institucionalni model opisala kot 'predlogo za upravljanje', analitiki pa so dokumentirali povezave med arhitekti konservativnega političnega načrta Projekta 2025 in možganskimi trusti, povezanimi s Fideszom.

Ves ta čas pa v Bruslju niso sedeli križem rok. Ko je Orbanov ugled v ZDA naraščal, so se njegove politike srečale z odporom Evrope in njenega vodstva. Evropski parlament je leta 2018 proti Madžarski sprožil postopek v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji, ki lahko državi članici odvzame glasovalno pravico, čeprav Evropski svet o tem ni nikoli glasoval.

Evropska komisija je zaradi pomislekov glede pravne države zamrznila približno 18 milijard evrov evropskih sredstev, Madžarska pa je konec leta 2025 izgubila več kot milijardo evrov kohezijskih sredstev, ker do roka ni izvedla zahtevanih protikorupcijskih reform.

Fidesz je leta 2021 zapustil skupino Evropske ljudske stranke (EPP).