Od sodnikov k notarjem

Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja so glavni cilji novele razbremenitev sodišč, skrajšanje in pocenitev zapuščinskih postopkov ter okrepitev vloge notariata kot javne službe.

Kot je povedal Zalar, trenutno na 45 okrajnih sodiščih zapuščinske zadeve rešuje 37 sodnikov, po uveljavitvi novele pa bo reševanje zapuščinskih zadev, v katerih ni sporov med dediči, prevzelo 99 notarjev. Cilj novele je po njegovem skrajšati zapuščinski postopek, ki sedaj povprečno traja šest mesecev, na dva meseca.

Okrajna sodišča so imela lani skupno v delu približno 58.000 zapuščinskih zadev, od tega je bilo kar 99 odstotkov takih, v katerih ni bilo spora med dediči, je izpostavil minister. Pri tem je pojasnil, da se bo pomemben del zadev, ki se sedaj v sodni statistiki izkazujejo kot zadeve v delu, nerešene zadeve ali celo kot sodni zaostanek, prenesel ven iz sodne sfere.

Stroški zapuščinskih postopkov

Kot je zatrdil minister, je novela pomembna tudi z vidika cene in stroškov, ki jih nosijo dediči za izvedbo zapuščinskih postopkov. Nova notarska pristojbina za zapuščinske postopke bo namreč za 10 odstotkov nižja od veljavne sodne takse, je napovedal Zalar. Kot je dodal, se z višino nove pristojbine strinja tudi Notarska zbornica.

Po ministrovih besedah bo novela tudi okrepila vlogo notariata kot javne službe, saj se njegove pristojnosti širijo, med drugim tudi verjetno z novim družinskim zakonikom, če bodo notarji prevzeli sporazumno razvezo zakonskih zvez, v katerih niso bili rojeni otroci. "Prav je, da notariat kot pravno službo izkoristimo v polni meri," je poudaril.

Zaradi novele bodo po Zalarjevih napovedih največ zapuščinskih zadev prejeli notarji v manjših mestih, "ki pravijo, da so na robu preživetja". Pri tem je minister med drugim omenil Žalec, Sežano, Brežice in Slovensko Bistrico.

Minister je tudi povedal, da je novela, ki jo je pripravila delovna skupina ministrstva, trenutno v medresorskem usklajevanju in da jo bo vlada obravnavala konec leta ali v začetku naslednjega leta.

Sprejetje novele po rednem postopku

Novela se bo v DZ sprejemala po rednem postopku, uveljavljena pa bo v šestih mesecih po objavi v uradnem listu, je dejal Zalar in ocenil, da je začetek sprememb v zapuščinskih postopkih realno pričakovati v zadnji tretjini naslednjega leta.

Nekdanji ustavni sodnik in član delovne skupine ministrstva Lojze Ude je pojasnil, da je hitrost reševanja zapuščinskih zadev pomembna tudi zaradi tega, ker se spreminja narava zapuščinskega postopka zaradi različnih oblik premoženja.

Vse več je namreč dedovanja deležev v podjetju in vrednostnih papirjev, zato morajo dediči čim prej priti do tega premoženja, da lahko, denimo, nadaljujejo s poslovanjem družinskega podjetja, je dodal. Pri tem je poudaril, da so sodišča v zadnjem obdobju hitro reševala zapuščinske zadeve.

Po Udetovih besedah bi bilo boljše, če bi pripravili nov zakon o dedovanju. Vendar bo treba zaradi številnih odprtih sistemskih vprašanj o tem voditi daljšo in globljo razpravo, medtem ko se lahko prenos na notarje izpelje parcialno, je poudaril pravni strokovnjak. Dodal je, da je večina drugih držav zapuščinske postopke prenesla na notarje, pri čemer je ta prenos izpeljan na različne načine.

Kot je poudaril Ude, v zapuščinskih zadevah ni zelo veliko sporov. Pojasnil je, da bo notar pooblaščenec države in da bo imel vsa pooblastila, ki jih ima sedaj zapuščinski postopek. Če bo ugotovil spor med udeleženci, bo notar stranke napotil na pravdo na sodišča, je dejal in dodal, da bo mogoče notarski zapis o dedovanju izpodbijati na sodišču.

Dolga priprava novele

Novelo so pripravljali sorazmerno dolgo, saj je bila predmet strokovnih razprav, tudi s sodniki in notarji. Zato je novela pripravljena tako, kot bi moral biti pripravljen vsak zakon, ne pa da "predlagatelj iznenadi s predlogom in šele nato sliši morebitna drugačna stališča".

Tudi pri pripravi novele ni šlo brez prepričevanj in soočenj argumentov, je dejal in nadaljeval, da so imeli sodniki najprej pridržke pri prenosu zapuščinskih zadev na notarje.

Vrhovna sodnica in članica delovne skupine Nina Betetto pa je zatrdila, da je sedanji sistem deloval in je imel celo določene prednosti, npr. začel se je po uradni dolžnosti, bil je tudi relativno poceni za stranke.

Dodala je, da je imel določene pomanjkljivosti, kot je npr. sem ter tja čakalna doba, čeprav to po njenem mnenju pri zapuščinskih postopkih ni bilo prevladujoče. Stranke so tudi morale same poskrbeti, da so se te pravice uresničile v zapuščini, je dodala.

Kot je poudarila, je sedanji sistem z vidika države precej drag, sodnike je namreč treba plačati, notarji pa državo ne stanejo nič. Betettova je še prepričana, da so poglavitne rešitve v noveli dobre.