Od množičnega vpisa do osipa: kaj se zgodi v prvem letniku?

Izbira študija je ena prvih velikih odločitev po koncu srednje šole. Dijaki tehtajo svoja zanimanja, možnosti zaposlitve, ugled poklica, pričakovanja staršev in prijateljev, pa tudi to, koliko možnosti bodo imeli za vpis.

V primerjavi s predhodnim letom se je v študijskem letu 2025/2026 število vpisanih študentov povečalo na vseh področjih, so sporočili s Statističnega urada. Najbolj je število študentov zraslo na področju poslovnih in upravnih ved, prava (za 8,3 odstotka), sledili sta področji družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (za 5,7 odstotka) ter zdravstvo in socialna varnost (5,3 odstotka).

V študijskem letu 2025/2026 se je največji delež študentov vpisal v programe s področja poslovnih in upravnih ved, prava (21,6 odstotka), sledili sta področji tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,1 odstotka) ter zdravstva in socialne varnosti (14,8 odstotka). Najmanjši delež študentov je bil vpisan v programe s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,5 odstotka).

Razlikujejo se tudi podatki med spoloma. V šolskem letu 2025/2026 je bil med študentkami največji delež vpisanih na področje poslovnih in upravnih ved, prava (23,4 odstotka vseh študentk), med študenti pa je bil največji delež vpisanih na področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (27,5 odstotka vseh študentov).

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino pa se v študijskem letu 2026/27 visoko zanimanje študentov kaže med programi: medicina, splošna medicina, dentalna medicina, farmacija, psihologija, fizioterapija, zdravstvena nega, računalništvo in informatika, pravo, socialno delo, biopsihologija, logopedija in surdopedagogika, laboratorijska biomedicina, kozmetologija, arhitektura, multimedija in finančna matematika.

Iz podatkov 1. prijavnega roka (254 programov, skupaj 18.800 razpisanih mest, 16.300 prijav) se pokažeta dva različna obraza priljubljenosti, pojasnjujejo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

Če gledamo samo število prijav, so daleč najbolj obiskani veliki, tisti t. i. "klasični programi", ki vsako leto sprejmejo veliko študentov, kot so ekonomija, pravo, predšolska vzgoja, medicina in računalništvo. "Ti programi imajo tudi največ razpisanih mest, zato njihova množična priljubljenost pomeni predvsem to, da gre za programe, ki imajo kapacitete, da prenesejo veliko število študentov," pojasnjujejo v ŠOS-u.

Če pa pogledamo, kje je konkurenca za vpisno mesto največja, je slika drugačna, dodajajo. Tu so v ospredju majhni, izrazito selekcijski programi z zelo malo razpisanimi mesti. To so predvsem umetniški (dramska igra na AGRFT, kjer je na eno mesto tudi po devet prijav, oblikovanje, slikarstvo) in nekateri zdravstveni programi (laboratorijska zobna protetika, radiološka tehnologija, dentalna medicina).

Toda podatek o številu vpisanih pove le polovico zgodbe. Če je nek študijski program med najbolj priljubljenimi, to še ne pomeni, da ga študenti tudi uspešno zaključujejo. Koliko študentov, ki so jeseni sedli v predavalnice prvega letnika, je tam še leto dni pozneje?

V ŠOS pojasnjujejo, da je osip pričakovano večji pri množičnih programih, ki imajo nižje vstopne pogoje oz. so brez omejitve vpisa. Na SURS-u podatkov o osipu po prvem letniku ne zbirajo, so sporočili.

Z ministrstva so sporočili, da podatki v obdobju 2021/22–2025/26 sicer ne kažejo, da bi bili najbolj priljubljeni študiji samodejno tudi študiji z največjim deležem osipa. "Na stopnjo osipa očitno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so zahtevnost programa, pričakovanja študentov, način poučevanja ali struktura vpisanih," pojasnjujejo.

Pri zahtevnejših programih se lahko že v prvih mesecih pokaže tudi razlika med predstavami o študiju in njegovo dejansko zahtevnostjo. Eden od takšnih – gotovo najbolj prepoznavnih programov z osipom – je program prava na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Na dekanatu fakultete pojasnjujejo, da se za študij velikokrat odločijo dijakinje in dijaki, ki pregovorno niso prepričani, na katerem področju bi sploh študirali. Opažajo, da se študenti na študij vpisujejo z različnimi poklicnimi pričakovanji, npr. postati odvetnica. Nato, ko se s pravom bolje spoznajo, pa se zaposlijo na kakšnem drugem delovnem mestu v pravosodju, zunaj pravosodja ali v tujini.

"Študij prava je zelo zahteven, kar je povezano s kompleksnostjo pravnega urejanja in prava nasploh, velikim družbenim pomenom oziroma odgovornostjo pravniških poklicev in samo širino pravnih področij," so zapisali na dekanatu. Hkrati pa te posebne okoliščine prava oziroma pravnega študija spremlja tudi nujni preskok v načinu dela, učenja in izkazovanja znanja, ki je lasten univerzitetnemu okolju, česar vse dijakinje in dijaki kljub dodatni pomoči (npr. sistem tutorstva) po njihovih besedah žal ne zmorejo, so še poudarili. Srečujejo pa se tudi s primeri, ko nekdo preprosto ugotovi, da bi raje študiral kaj drugega ali študij nasploh opustil.

Iz prvega v drugi letnik prava je med študijskim letom 2024/2025 in 2025/2026 napredovalo 55 odstotkov študentov, so sporočili s Pravne fakultete UL. Kot ocenjuje študent četrtega letnika Miha Pilič Turk, je prehod iz srednje šole na fakulteto za mnoge zelo zahteven, saj zahteva povsem drugačen pristop k učenju in organizaciji časa.

Med izrednimi študenti je napredovala slaba četrtina, so še sporočili iz dekanata. Prehodnost v višjih letnikih pa je zelo visoka in znaša od dobrih 80 odstotkov do slabih 100 odstotkov, so še dodali. "To po naši oceni kaže na pridobljene učne navade, utečen način dela, pridobitev temeljnih kompetenc za razumevanje specifičnih pravnih vsebin ipd.," pojasnjujejo.

"Prvi letnik je zelo obsežen. Mnogi se za pravo odločijo tudi zaradi ugleda poklica, ne da bi se zares zavedali, koliko dela študij zahteva. Fakulteta ima razmeroma nizko omejitev vpisa glede na zahtevnost programa," meni Miha Pilič Turk.

Sam se je za študij prava odločil zaradi zanimanja za družbenopolitično življenje. Odločal se je med pravom in ekonomijo, na koncu pa ga je prepričala tudi dobra zaposljivost pravnikov. "Možnosti je veliko, od sodstva in odvetništva do dela v gospodarstvu," pravi. Kljub temu razmišlja, da bi pravno izobrazbo v prihodnosti dopolnil še z magistrskim študijem ekonomije ali poslovnega menedžmenta.

Čeprav je še pred vpisom slišal številna opozorila o zahtevnosti študija, ga je obseg snovi vseeno presenetil. Kot primer navaja rimsko pravo, predmet, o katerem med študenti kroži skoraj legendaren sloves. "Gradivo obsega približno 800 strani. To je količina snovi, primerljiva s pripravami na celotno maturo. Takšen obseg predstavlja velik šok in zahteva povsem drugačen način učenja, kot smo ga vajeni iz srednje šole," opisuje.

Po njegovih besedah je prvi letnik najzahtevnejši predvsem zaradi količine teorije. Uspeh zahteva dobro organizacijo časa, hkrati pa tudi miselni preskok od učenja na pamet k razumevanju in povezovanju stvari med sabo. "Predvsem v višjih letnikih se potem pozna, da lahko vso teorijo apliciraš na življenjske primere. To je v prvem letniku težko, saj so predmeti prvega letnika zelo teoretični, šele kasneje pa postajajo pozitivnopravni oz. praktični," pojasnjuje.

Tudi ekonomija, ki spada na področje "poslovne in upravne vede, pravo", ostaja eden od bolj priljubljenih programov. Predsednik študentskega sveta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Vid Gojković, ki obiskuje drugi letnik magistrskega študija Podjetništvo, poudarja, da je znanje ekonomije uporabno praktično v vseh panogah, od javne uprave do gospodarstva. Diplomanti se lahko zaposlijo na različnih področjih, kot so računovodstvo, finance, marketing in poslovna informatika. Pomembna prednost študija je po njegovih besedah tudi bogato obštudijsko dogajanje, ki vključuje ekskurzije, sodelovanje s podjetji in številne priložnosti za mreženje.

Sam študij zanj ni bil težji od pričakovanj, opaža pa, da imajo lahko dijaki poklicnih srednjih šol več težav predvsem pri matematiki. "Vendar imajo za to visokošolski program, ki je temu malo bolj prilagojen. Za univerzitetnega so načeloma mogoče res bolj primerni tisti, ki pridejo iz gimnazije," meni. Po drugi strani pa imajo študenti, ki prihajajo z ekonomskih srednjih šol, pogosto prednost pri predmetih, kot sta mikroekonomija in makroekonomija, saj se z njunimi vsebinami srečajo že pred vpisom na fakulteto. "Težji predmeti so mikroekonomija, makroekonomija, matematika in mogoče do neke mere pravo," zaključi.

Kot je za vse velike fakultete, je tudi za ekonomsko znano, da jih iz prvega v drugi letnik kar velik del odpade, opaža: "Mogoče zato, ker imajo željo, da gredo na drugo fakulteto, mogoče so vmes začeli delati ali pa to ni bilo za njih. Zagotovo kakšen odpade tudi zaradi težavnosti."

Dodiplomski študij sicer traja tri leta, vendar ga številni zaradi ponavljanja letnikov ali drugih obveznosti zaključijo kasneje. Kljub temu lahko po njegovih besedah večina študentov študij na fakulteti tudi uspešno dokonča, če si to želi oziroma v to vloži dovolj truda.

Najizrazitejši primeri študijskih programov, kjer se hkrati pojavljata velik vpis in velik osip, so sicer po podatkih ministrstva poslovne in upravne vede (največji absolutni osip in skoraj 47-odstotna stopnja osipa), gradbeništvo (zelo visoka stopnja osipa – 54,6 odstotka), usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (45,4 odstotka) in matematika (48,3 odstotka).

Prvi letnik je pri številnih programih nekakšen filter. Na fakulteto pridejo študenti z različnimi predznanji, pričakovanji in delovnimi navadami. V srednji šoli so bili med najboljšimi, na fakulteti pa se lahko prvič znajdejo v skupini, kjer imajo skoraj vsi podobne ocene in sposobnosti. To je precejšen psihološki preskok.

V Zavodu Študentska svetovalnica se v praksi najpogosteje srečujejo s primeri, ko študent ugotovi, da mu izbrani študij ne ustreza oziroma je zanj prezahteven. "Nekateri med študijem spoznajo, da jih izbrana študijska smer ne zanima, drugi pa se soočajo z upravičenimi razlogi, kot so npr. bolezen ter izjemne družinske ali socialne okoliščine, ki jim otežujejo ali onemogočajo redno opravljanje študijskih obveznosti," pojasnjujejo.

Na Svetovalnici izpostavljajo še, da imajo posamezniki, ki so (na posamezni stopnji) prvič vpisani v prvi letnik, možnost, da se do 15. oktobra iz tega programa izpišejo, pri čemer se bo štelo, da na ta program sploh nikoli niso bili vpisani in torej ne bodo izgubili celega leta.

Gre torej za ugodnost, na podlagi katere študent ohrani svoj prvi "redni" vpis in s tem pravico do "bonusa" (ponavljanje, menjava študijskega programa).

Na določenih zahtevnejših programih je torej osip največji. Skušnjava za preprost sklep "študij je pretežak" je skorajda prevelika. A slika je verjetno precej bolj zapletena.

V Zavodu Študentska svetovalnica se v okviru njihovega psihosocialnega svetovanja pogosto srečujejo s študenti, ki imajo težave s študijskim stresom, strahom pred neuspehom, preobremenjenostjo, anksioznostjo, nizko samopodobo, osamljenostjo ter negotovostjo glede prihodnosti, opozarjajo. "Študijsko obdobje je eno intenzivnejših razvojnih obdobij v življenju posameznika. Mladi se v relativno kratkem času soočajo z osamosvajanjem od primarne družine, prevzemanjem odgovornosti za lastno življenje, oblikovanjem identitete, vzpostavljanjem partnerskih odnosov in pomembnimi odločitvami glede svoje prihodnosti," so izpostavili.

Na ŠOS opažajo, da študenti kot glavne razloge za razmislek o prekinitvi ali menjavi študija najpogosteje navajajo: pomanjkanje motivacije, finančno situacijo in preveliko zahtevnost ali obremenitev študija.

Po njihovih besedah bi bilo mogoče osip zmanjšati na štirih ključnih področjih. Prvo je boljša finančna dostopnost študija z višjimi in življenjskim stroškom prilagojenimi štipendijami ter subvencijami. "Glede na podatke, ki kažejo, da ima skoraj polovica študentov vsaj srednje velike finančne težave, med tistimi brez terciarno izobraženih staršev pa jih več kot polovica ob študiju dela več kot 20 ur tedensko," so zapisali.

Drugo je več podpore v prvem letniku, ko je prehod iz srednje šole na fakulteto za mnoge najtežji. Pomembno vlogo bi imelo tudi boljše informiranje dijakov o dejanski zahtevnosti študijskih programov še pred vpisom. Kot četrti pomemben dejavnik pa vidijo krepitev psihosocialne podpore.

Velik dejavnik igrajo tudi stroški bivanja. Po podatkih mednarodne raziskave EVROŠTUDENT VII (izvedena med letoma 2019 in 2021) skoraj polovica študentov v času študija živi pri starših ali sorodnikih, v študentskih domovih/sobah pa je nastanjenih manj kot petina. Večje zadovoljstvo s stroški bivanja izražajo tisti, ki bivajo v študentskih domovih.

Da osipa ni mogoče pojasniti zgolj z zahtevnostjo posameznega programa, kažejo tudi podatki analize osipa študentov v visokem šolstvu, ki so jo med letoma 2011 in 2019 izvajali na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. Gre za kompleksen pojav, na katerega vplivajo študentova pričakovanja, motivacija, socialno-ekonomske okoliščine, pa tudi organizacija študija in podpora, ki jo nudi fakulteta. Ključno je predvsem ujemanje med predstavami o študiju in njegovo dejansko vsebino. Prav tam se pogosto zgodi prvi trk z realnostjo, zaradi katerega se nekateri odločijo za menjavo smeri ali prekinitev študija.

Čeprav se pogosto govori o visokem osipu študentov, raziskovalci opozarjajo, da številke ne pomenijo nujno dokončne opustitve študija. Analiza podatkov eVŠ je pokazala, da približno 60 odstotkov študentov študija ne dokonča v predvidenem roku z enim dodatnim letom, vendar to ne pomeni, da študij tudi dokončno opustijo. Približno polovica študentov je študij v opazovanem obdobju uspešno zaključila.