Odbor DZ zaprosil za poročilo o končani preiskavi suma pranja iranskega denarja

Iz poročila je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja razvidno, da na policiji svojega dela v preiskavi niso opravili, kot bi ga morali, pokazalo naj bi tudi na slabo komunikacijo med zaposlenimi na policiji in samimi državnimi organi, ki so obravnavali zadevo. Ob tem je dodal, da je žalostno, da je tožilstvo v zadevi odstopilo od pregona.

Kangler pa kljub temu ocenjuje, da zadeva še ni nujno zaključena. Če bo odbor DZ zaprosil za poročilo, lahko na njegovi podlagi sprejme sklep in generalnega državnega tožilca pozove, da naredi revizijo postopka, je dejal.

V razpravi je predsednika odbora Branka Grimsa (SDS) tudi zanimalo, kako daleč je postopek, povezan s preiskavo nabav medicinske opreme oziroma žilnih opornic, ki jih je preiskovala tudi parlamentarna preiskovalna komisija.

Kot je bilo razumeti iz besed namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka in državnega sekretarja Kanglerja, postopek v zvezi z žilnimi opornicami še poteka.

Obravnavali manj kaznivih dejanj kot v zadnjih 10 letih, preiskanost pa najvišja v zadnjih štirih letih

Pečjak je v predstavitvi poročila o delu policije v letu 2019 povedal, da je ta na področju kriminalitete lani obravnavala najmanj kaznivih dejanj v zadnjih 10 letih, krati je zabeležila najvišjo preiskanost kaznivih dejanj v zadnjih štirih letih, in sicer več kot 50-odstotno.

Število kršitev javnega reda in miru se je lani znižalo, je pa naraslo število mrtvih na slovenskih cestah. Lani sta namreč na cestah umrli 102 osebi, leto prej pa 91. "Tu nismo bili uspešni. Res je bilo nesreč manj, a je bilo več tistih s smrtnim izidom," je dejal Pečjak.

Na področju kadrov je bilo lansko leto v policiji boljše kot leto 2018. Na novo so namreč zaposlili 300 ljudi, policijo pa je, predvsem zaradi upokojevanja, zapustilo 260 ljudi, ker po besedah Pečjaka ni tako slabo. Še vedno pa v policiji manjka od 700 do 800 ljudi.

Več so imeli v policiji lani tudi denarja, zaradi česar so po besedah Pečjaka po dolgih letih kupili večnamenski transportni helikopter, policiste pa opremili z zaščitnimi majicami in kompatibilnimi zaščitnimi telovniki.

Poslanci opozorili na vožnjo pod vplivom alkohola, napade na policiste in še vedno finančno podhranjenost policije

V poslanski razpravi je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) kot podatek, ki bode v oči, izpostavila, da je tretji najpogostejši vzrok za prometne nesreče vožnja pod vplivom alkohola. "Tu bo treba še marsikaj narediti, predvsem na preventivi," je dejala.

Predrag Baković (SD) je kot področje, kjer bo treba narediti več, izpostavil podatek, da se povečuje trend napadov na policiste. "Med drugim bo treba spremeniti zakonodajo, da bodo lahko tožilstva in sodišča taka dejanja obravnavala prednostno," je dejal.

Kangler je bil ob tem kritičen do dogodka na protestih proti vladi, ko je ena od protestnic s plastično pištolo špricala in žalila policista. Baković je odgovoril, da za dejanje ni vedel, ga pa ocenjuje kot zavržno.

Robert Polnar (DeSUS) je pozdravil podatek, da so sredstva za policijo od leta 2015 do lani narasla za nekaj manj kot 29 odstotkov. A je menil, da je to za optimalno delo policije še vedno premalo.

Na seji tudi o delu informacijskega pooblaščenca in romski problematiki

Odbor je danes obravnaval tudi poročilo o delu Informacijskega pooblaščenca RS za leto 2019. Po besedah namestnice informacijske pooblaščenke Kristine Kotnik Šumah število pritožb v postopkih pridobivanja informacij javnega značaja ostaja na približno enaki ravni kot leto prej, se pa je znotraj teh povečalo število pritožb zaradi molka organa. Pri tem se največ pritožb nanaša na ožjo državno upravo, kar ji je po 16 letih, odkar imamo zakon o dostopu do informacij javnega značaja, težko razumljivo. Enako so ocenili tudi poslanci v krajši razpravi.

Odbor je danes na predlog svojega pododbora za spremljanje romske problematike sprejel tudi sklep, naj vlada na seji obravnava poročilo ministrstva za notranje zadeve na temo romske problematike in v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravi ustrezne zakonske spremembe. O tem naj odboru poroča do konca leta.

V poročilu ministrstvo po navedbah Bojane Muršič (SD) med drugim ugotavlja, da kazenski in prekrškovni postopki pri Romih ne dosegajo namena kaznovalne politike. Težave so tudi pri zlorabi socialnih transferjev, spoštovanju predpisov s področja okolja in lastnine ter izvajanju upravnih ukrepov.