Poleg tega pa so člani matičnega delovnega telesa z 9 glasovi proti 5 (proti so bili znova poslanci SDS, NSi, SMS in poslanka madžarske narodnosti) sledili mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe in vlade ter kot neutemeljene ocenili pobude za oceno ustavnosti konec maja sprejetega sklepa državnega zbora, s katerim je ta ponovno zavrnil predloge za ustanovitev občin Dobova, Planina pri Sevnici in Kostanjevica na Krki ter za priključitev naselja Martjanci k mestni občini Murska Sobota.
K predlogu zakona o nadzoru državne meje so zaradi novega poslovnika člani odbora še enkrat kar "v paketu" glasovali o amandmajih, ki so jih sicer podprli že pred počitnicami (torej še po starem poslovniku). Na novo so dodali le še dopolnilo poslanca Dušana Vučka (LDS), po katerem naj bi v postopku priprave in sprejemanja prostorskega akta občine pri graditvi mejnih prehodov na 50-metrskem obmejnem pasu sodelovalo tudi ministrstvo za notranje zadeve.
Predlagani zakon o nadzoru državne meje sodi v sveženj t. i. evropske zakonodaje ter določa organizacijo in način izvajanja nadzora državne meje, izvajanje policijskih ukrepov v notranjosti in mednarodno policijsko sodelovanje. Odločitev Slovenije, da se v prihodnosti pridruži državam članicam Evropske unije, zahteva določene spremembe tudi pri veljavnem nadzoru državne meje. Te v prvi vrsti sledijo izpolnjevanju pogojev, ki jih prinaša schengenski pravni red. Bistvo slednjega je, da lahko notranje meje med državami članicami vsi (torej tako državljani držav članic kot državljani tretjih držav) prehajajo kadarkoli in kjerkoli brez mejne kontrole, celoten mejni nadzor ob vstopu v schengenske države pa se opravlja na zunanjih mejah, in sicer v imenu vseh in za vse države članice. Omenjeni pravni red obenem določa številne "izravnalne" ukrepe, kamor sodijo enotna vizna politika, enoten informacijski sistem in intenzivno prekomejno policijsko sodelovanje.
Novela zakona o tujcih pa bo poenostavila nekatere postopke in dala večja pooblastila policiji na mejah pri zavračanju tujcev ob vstopanju v državo, odpravila pa bo tudi neskladje nekaterih veljavnih določb z evropskim pravnim redom. Obsežne spremembe bo novela uvedla tudi pri izdajanju vizumov, dovoljenja tujcem za stalno bivanje pa naj bi namesto notranjega ministrstva izdajale upravne enote. V drugi obravnavi je odbor brez večje razprave sprejel sveženj dopolnil, s katerimi sicer ni obsežneje posegel v predlagane rešitve, je pa med drugim jasnejše opredelil pristojnosti diplomatsko-konzularnih predstavništev ob vložitvi prošnje tujca za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Sprejeta dopolnila tudi jasneje opredeljujejo situacije, ko bo državni organ tujcu lahko zavrnil vstop v državo ali izdajo dovoljenja za prebivanje.
V luči boja proti ilegalnim migracijam je vlada v novelo vnesla tudi rešitve o sankcioniranju prevoznikov, ki bodo tujce nelegalno pripeljali v državo. "Sankcionirani bodo, če bodo pripeljali tujca na državno ozemlje brez ustrezne listine in vstopnega dovoljenja, ki jih kot državljan določene države potrebuje. Slovenski odbor Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je predlagal nekoliko dopolnjeno rešitev", da prevozniki ne bi bili kaznovani, če bi tujci, ki bi jih nelegalno prepeljali v Slovenijo, zaprosili za mednarodno zaščito. Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je opozoril, da je kaznovanje prevoznikov, ki so običajno sestavni del tihotapskih mrež, eden glavnih namenov zakona, ob predlagani rešitvi UNHCR pa bi lahko kar pozabili na njihovo kaznovanje. Pri tem je poudaril, da je bilo od začetka lanskega leta vloženih kar okrog 10.000 prošenj, azil pa so pristojni organi podelili le v 40 primerih, kar kaže na upravičenost strogih zakonskih določb. Kljub temu je tudi ilegalnim prebežnikom treba omogočiti možnost, da zaprosijo za azil.
Predsednik notranjepolitičnega odbora Maksimiljan Lavrinc (LDS) je še napovedal, da se bo odbor na nujni seji spet sestal že v četrtek, ko naj bi obravnaval pobude za oceno ustavnosti tistega člena zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da bi morali v dvajsetih občinah že na novembrskih volitvah v občinske svete izvoliti tudi predstavnike Romov.