Odbor DZ o referendumu o konoplji: ni v neskladju z ustavo

Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo, je DZ sprejel 25. aprila, skupaj z odlokoma o razpisu posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

V SDS in NSi so že dan po odločitvi DZ napovedali, da bodo vložili zahtevo za ustavno presojo dveh odlokov, glede rabe konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ustavno sodišče je prejšnji teden njihov predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o rabi konoplje zavrnilo, ob tem pa sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

V opoziciji so v zahtevi opozorili na procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po njenem mnenju morali biti predmet dveh referendumov. Nasprotujejo tudi izvedbi referendumov hkrati z evropskimi volitvami 9. junija.

Na to so opozarjali tudi na današnji seji odbora. Zvonko Černač (SDS) je izrazil prepričanje, da je v tem primeru prišlo do grobe kršitve procedure, da se lahko referendum izvede hkrati z evropskimi volitvami. "Iz vseh vaših dejanj nedvoumno izhaja eno in edino, da ste hoteli s temi referendumskimi vprašanji nekako pokriti tudi vsebino evropskih volitev," je dejala Karmen Furman. Pomembne teme evropskih volitev koaliciji "očitno ne ustrezajo", je dodala.

Poslanci Svobode so očitke zavračali. Odbor za zdravstvo je vedno ravnal v skladu s poslovnikom in parlamentarno prakso, je poudarila njegova predsednica Tamara Kozlovič. "Opozicija se očitno boji teh referendumskih vprašanj in se o njih vsebinsko ne želi pogovarjati, temveč pozornost usmerja na neke procesne zaplete, ki to v bistvu niti niso bili," je menila Sara Žibrat. Kot je dejala, pa gre za pomembni družbeni vprašanji.

Odbor je po opravljeni razpravi glasoval o mnenju, ki ga je pripravila ZPS. Černač je menil, da bi moral v skladu s poslovnikom odbor sam oblikovati mnenje, na podlagi katerega bi nato ZPS pripravila odgovor za ustavno sodišče. Kozlovič pa je pojasnila, da ravnajo v skladu s parlamentarno prakso. Za mnenje je glasovalo devet poslancev, štirje so bili proti.

Kot je zapisano v mnenju, se posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih iz pristojnosti DZ, ki so širšega pomena za državljane. Znotraj tega zakonskega okvira pa ima DZ široko polje proste presoje o vsebini, ki jo vključi kot referendumsko vprašanje in glede katere želi slišati stališče volivcev.

Mnenje volivcev na referendumu DZ pravno ne zavezuje. Upoštevaje naravo posvetovalnega referenduma in njegov namen neposrednega neobveznega posvetovanja z volivci, tudi postopek razpisa posvetovalnega referenduma ni podrobne strogo pravno formalno urejen. Ureja ga DZ v svojem poslovniku. Kršitev poslovnika niti kršitev ustave pa v konkretnem primeru ni bilo, je zapisano v mnenju.

Prav tako so v danes sprejetem mnenju kot neutemeljeni zavrnjeni očitki, da naj bi bil odlok v neskladju z drugim členom ustave, ker naj bi predstavljal zlorabo pravice do razpisa posvetovalnega referenduma z namenom vplivanja na volilno udeležbo na evropskih volitvah. Izpostavljeno je, da je dan glasovanja določen v zakonskem okviru, kot ga določa zakon o referendumu in o ljudski iniciativi in da tudi iz prejšnjih odločitev ustavnega sodišča izhaja, da ni ustavnopravnih ovir za hkratno izvedbo referenduma in volitev.

Na očitke, da naj bi šlo za vprašanje, ki je ob odsotnosti analiz izrazito strokovne narave in lahko pomeni odločanje volivcev o ureditvi materije, ki je škodljiva za javno zdrave, pa so v mnenju navedli, da gre za posvetovalni referendum, ki pravno ne zavezuje, ampak predstavlja dodatno (politično) usmeritev. Zato "po naravni stvari z izvrševanjem odloka ne morejo nastati nobene pravno upoštevane škodljive posledice". Pravne posledice nastopijo šele s sprejetjem zakona, ki vsebino referendumskega izida udejanji.

Dodali so, da ustavno sodišče nima pristojnosti predhodne ustavnosodne kontrole vsebine posvetovalnega referenduma in s tem morebitne bodoče zakonske ureditev, ima pa pristojnost naknadne presoje zakona, ki bo morebiti udejanjil referendumski izid.