Odbor DZ podprl predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Predlog zakona bi polnoletnemu pacientu dal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanja življenja, če doživlja neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, in ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja. Pravice ne bi mogli uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Predlagateljica Tereza Novak iz poslanske skupine Svoboda je spomnila, da so volivci na posvetovalnem referendumu lani izglasovali zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog zakona ima po njenih besedah veliko varovalk pred zlorabo, saj je v postopek, ki ga lahko sproži izključno pacient sam, vključenih več zdravnikov ter pristojna komisija. Poudarila je, da z zakonom ne želijo nadomestiti paliativne oskrbe.

Člani odbora so danes podprli številna redakcijska dopolnila, ki so jih v koaliciji oblikovali na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe in predstavnikov stroke. Kot je pojasnila predstavnica te službe Nataša Voršič, je koalicija z vloženimi dopolnili njihova opozorila upoštevala, še vedno pa ni mogoče z gotovostjo zatrditi, da predlog vsebuje res vse varovalne pravne mehanizme, za katere se lahko izkaže, da so potrebni v postopku odločanja in izvedbe pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Peter Golob z Zdravniške zbornice Slovenije je bil do predloga zakona kritičen. Opozoril je, da v njem ni dovolj jasno pojasnjeno, da naj bi bil namenjen le neozdravljivo bolnim. Zdravnik, ki mora pacientu pred odločitvijo predstaviti vse ostale možnosti za lajšanje trpljenja, morda ni vedno seznanjen z novimi, eksperimentalnimi zdravljenji po svetu, je dejal.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je opozorila, da pri zdravilih, ki bi bila uporabljena za omogočanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, obstaja možnost zlorab. Predlagala je, da se za njihovo predpisovanje in izdajanje uporabijo veljavna pravila.

Predsednik gibanja Glas za otroke in družine Aleš Primc je medtem trdno prepričan, da predlog zakona ne more biti sprejet brez spremembe ustave, ki vsebuje nedotakljivost človekovega življenja. Vlado je obtožil, da je predlog zakona njihova zdravstvena reforma.

Z zakonom vsi državljani dobijo novo pravico o mirnem in dostojanstvenem končanju življenja in pravico, da umrejo v skladu s svojimi prepričanji, je medtem izpostavil Andrej Pleterski iz Srebrne niti. Prepričan je, da ne obstaja nobena stroka, ki bi bila pooblaščena odločati, kako se morajo ljudje obnašati ob koncu svojega življenja.

Poslanci Svobode so v razpravi zatrdili, da s predlogom zakona nikomur nič ne jemljejo ali vsiljujejo. Prepričani so, da mora biti vsakemu človeku omogočen konec, ki si ga želi, če so za to izpolnjeni ustrezni pogoji.

V Levici so prepričani, da predlog zakona predstavlja stabilen okvir, v katerem se bo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji lahko izvajala. Nihče na tem svetu nima pravice odreči dostojne smrti sočloveku, je dejala Tatjana Greif.

Bojana Muršič iz SD je poudarila, da predlog zakona ni napad na življenje, prav tako ne gre za to, da bi se kdorkoli odpovedal paliativni oskrbi, ki bi jo morali po njenem mnenju okrepiti.

Iva Dimic (NSi) je medtem predlogu zakona odločno nasprotovala. Ocenila je, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne bi bila potrebna, če bi zdravstveni sistem deloval ustrezno. Prepričana je, da je dobra paliativa odgovor na to, kar ljudje potrebujejo.