Predlog zakona potrjuje viziji ameriških predsednikov Billa Clintona in Georgea Busha o nadaljnji širitvi zveze Nato, ki naj bi na vrhunskem srečanju v Pragi prihodnje leto v svoje vrste povabila nove članice. Zakon pooblašča ameriško vlado, da kandidatkam za članstvo v zavezništvu, ki so del zakona o sodelovanju z zvezo Nato iz leta 1994, v fiskalnem letu 2002 nameni vojaško pomoč. Za Slovenijo tako predvideva 4,5 milijona dolarjev pomoči, za Estonijo 6,5 milijona, Latvijo 7 milijonov, Litvo 7,5 milijona, Slovaško 8,5 milijona, Bolgarijo 10 milijonov, za Romunijo pa 11,5 milijona dolarjev.
Kaj ta predlog pomeni za našo državo, je posebej za 24 ur pojasnil predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, Jelko Kacin. Kot zatrjuje Kacin je vložitev tega dokumenta pomemben korak na poti k ameriški odločitvi in prepričevanju vseh zaveznikov, da širitev prihodnje leto zagotovo bo. "Pomembno je, da sta zakon vložili v proceduro obe stranki, tako republikanci kot demokrati. Največ kar lahko Slovenija potegne iz tega dokumenta je spoznanje, da obe ameriški stranki podpirata širitev Nata, da se nanjo resno pripravljata ter da se ne ukvarjajo več samo s terorizmom, pač pa se vračajo k temam, ki so bile aktualne tudi pred tem," zaključuje Kacin.
Predlog zakona, ki ga je v petek podprl zunanjepolitični odbor predstavniškega doma, ni nekaj posebno novega, saj je podoben zakon, ki je že takrat zagotovil finančno podporo tudi Sloveniji, kongres sprejel tudi leta 1996 pred zadnjo širitvijo zveze. Tokrat kongres finančno podpira večje število kandidatk, kar je nedvomno potrebno pozdraviti in razumeti tudi kot dodatno vzpodbudo članicam Partnerstva za mir, naj pospešijo priprave za polnopravno članstvo v zvezi Nato, meni Kacin.
Zakon o utrditvi svobode 2001, ki so ga med drugim vložili kongresniki Doug Bereuter, Henry Hyde, David Bonior, Dick Armey, Tom Lantos in predsednik predstavniškega doma Dennis Hastert, potrjuje zavezo za nadaljnjo širitev zveze Nato v skladu z Madridsko deklaracijo iz leta 1997 in sporočilom Washingtonskega vrha iz leta 1999. V predlogu zakona piše, da se bo Nato leta 2002 na vrhu v Pragi odločil, katere države bo povabil v naslednjem krogu širitve. Predlog zakona omenja tudi Vilniuško izjavo iz leta 2000, v kateri so se države kandidatke izrazile namen, da bodo sodelovale pri vključevanju v Nato in da bo sprejem ene ali več, uspeh za vse.
