Odbor podprl prepovedi izobešanja določenih zastav in simbolov

Namestnik vodje poslancev Resnice Nedeljko Todorović je na seji odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo v imenu predlagateljev poudaril, da predlog ne posega v temeljno ureditev državnih simbolov, njegov namen tudi ni kaznovanje, pač pa večja pravna jasnost. Zagotovil je, da predlog zakona uvaja enotna merila ter zmanjšuje možnost abritrarnega odločanja, pri katerem bi bila odločitev o uporabi posameznih zastav in simbolov odvisna od osebne presoje.

Poudaril je, da zakonski predlog ne ureja ravnanja posameznikov, političnih strank, društev, verskih skupnosti ali civilnodružbenih organizacij. Ti bodo še naprej lahko izražali svoje mnenje, medtem ko morajo strožja pravila veljati za institucije javne oblasti, ki predstavljajo celoto in morajo zato ravnati nepristransko.

Predlagatelji, ki sicer po uvodni predstavitvi v sami razpravi niso več sodelovali, pa so pred obravnavo predloga na matičnem delovnem telesu vložili več dopolnil, s katerimi spreminjajo prav vse člene svojega zakonskega predloga. Med drugim so predvideli še prepoved izobešanja zastav tudi v notranjih prostorih javnih institucij.

Z dopolnili so prav tako predlagali več sprememb, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor, med drugim možnost bodisi ustne bodisi pisne odločbe za odstranitev zastave, grba oz. drugega znamenja. Prav tako so s prvotnih 24 ur podaljšali čas za odstranitev grba, zastave in drugih znamenj, ki niso v skladu z zakonom, in sicer na osem dni po uveljavitvi sprememb.

Resnica je ob podpori koalicije zakonski predlog in vložena dopolnila uspešno pripeljala čez sito matičnega parlamentarnega odbora.

V razpravi pa so na seji sodelovali zlasti poslanci koalicijske SDS in opozicijske Svobode. Predstavniki prve so med argumenti v podporo zakonu poudarjali zlasti, da morajo biti na javnih institucijah tiste zastave, ki predstavljajo celotno skupnost, torej vse državljane.

Poslanec SDS Anton Šturbej je tako dejal, da bodo državne institucije po uveljaviti sprememb imele zunanjo podobno, kot se zanje spodobi. Po njegovi oceni so te doslej tudi dajale (pre)malo pozornosti uporabi grbov, zastav in simbolov.

Zagovorniki so opoziciji očitali tudi, da so v preteklem mandatu raje izobešali zastave privilegiranih manjšin, izbirali pa tiste, za katere so menili, da jim prinašajo politične točke. Andrej Poglajen (SDS) je opoziciji očital, da ob govoru o slovenski zastavi in državnih simbolih dobijo "povampirjene obraze", pod krinko solidarnosti pa vsiljujejo lastno ideologijo.

Predstavnice opozicijskih Svobode in Levice pa so ob nasprotovanju zakonu izpostavljale, da predlagane spremembe ne rešujejo prav nobene težave.

Janja Sluga (Svoboda) je predlagateljem med drugim očitala, da politično nevtralnost institucij zamenjujejo z družbeno brezbrižnostjo. Izobešanje posameznih zastav pa tudi ni povezano s tem, koliko ljubezni do domovine in spoštovanja državnih simbolov nekdo premore, je dejala. Njeni poslanski kolegici Jana Jerman in Sandra Gazinkovski pa sta se med drugim dotaknili predlaganih določb o inšpekcijskem nadzoru in opozorili na sistemsko neskladnost teh določb.

Nataša Sukič (Levica) je medtem zakonski predlog označila za avtoritarni pamflet, cilj katerega je po njenem mnenju sterilizacija javnega prostora, zatiranje kritične miselnosti in kaznovanje empatije. Kritična je bila tudi do predlaganih dopolnil in predlagateljem očitala, da jih motijo marginalizirane skupine.

V razpravi so v opoziciji posvarili tudi pred potencialnimi nejasnostmi ob izvajanju zakona v praksi. Razprava, ki so jo spremljali tudi medsebojni očitki o dvoličnosti in nedoslednosti, pa se je zaostrila še zlasti ob omenjanju palestinske zastave.

Prav slednja, ki jo je vlada takoj ob nastopu mandata umaknila s pročelja vladne palače, je bila po videnju opozicije med povodi za zakonski predlog. Poslanca SDS Žan Mahnič in Andrej Kosi pa sta obenem navrgla, da palestinske zastave danes na protestih po Evropi nosijo tisti, ki "uničujejo, požigajo, razgrajajo".

Med opozicijo in koalicijo pa se je zaiskrilo tudi glede izobešanja mavrične zastave, med drugim na pročelju predsedniške palače. Poglajen je ob tem izrazil ostro nasprotovanje izobešanju te zastave v šolah, ker po njegovem videnju predstavlja vsiljevanje "woke ideologije".

Medtem je Tereza Novak (Svoboda) koaliciji očitala, da jih v šolah moti mavrična zastava, ne pa tudi točenje alkohola. Kosi pa je v tem delu razprave dodal še, da bi bilo kvečjemu smiselno, da bi bili v slovenskih šolah izobešeni križi, ker je Slovenija krščanska država in zatorej ta simbol predstavlja večjo vrednoto kot mavrična zastava.