Igor Papič: Glavna naloga je prenova visokošolske zakonodaje

Nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je od nastopa aktualne vlade prevzel vodenje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je po preoblikovanju vladnih resorjev postal kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V svoji predstavitvi ministrske kandidature na odboru DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino na področju visokega šolstva glavno nalogo vidi predvsem v prenovi visokošolske zakonodaje.

"Odprli bomo javno razpravo, najprej na ravni ekspertne skupine, ki bo v prvi fazi najprej razpravljala na temo, ali zadošča en zakon ali mogoče potrebujemo več zakonov," je dejal. Poudaril je tudi, da so v teh nekaj mesecih pripravili tudi novelo zakona o visokem šolstvu, ki je v medresorskem usklajevanju, se pa nanaša na nujno ureditev stvari, na katere je opozorilo računsko sodišče.

V nadaljevanju je izpostavil potrebo po ureditvi javne službe v visokem šolstvu, kar je bilo sicer urejeno v znanstvenoraziskovalnem zakonu že zdaj, a je treba to uskladiti tudi na ravni zakona o visokem šolstvu.

Poudaril je tudi pomen koncepta vseživljenjskega izobraževanja, zeleni prehod in digitalizacijo, javni razpis za krepitev vloge kariernih centrov v celostni obravnavi študentov in pripravo pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu, ki je tik pred javno obravnavo.

Na področju znanosti je Papič izrazil zadovoljstvo ob sprejemu zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti konec leta 2021 in z ustanovitvijo razvojnega sveta. Zakon je po njegovih navedbah prinesel pomembne spremembe predvsem pri financiranju znanstveno raziskovalne dejavnosti. "Po tem zakonu smo prenesli programsko financiranje iz agencije za raziskovalno dejavnost na nosilce znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se pravi na univerze in na inštitute," je dejal.

Prenos inovacij na ministrstvo za visoko šolstvo se mu zdi samoumeven, pri čemer je po njegovem mnenju ključno sodelovanje z ministrstvom za gospodarstvo. Poudaril je, da bosta dve ministrstvi, ki nastajata iz enega, imeli boljši fokus. Na visokošolskem ministrstvu se bodo tako po njegovem mnenju bolje osredotočili na področje znanosti in reševali "luknjo, ki smo jo imeli do zdaj pri bolj učinkovitem prenosu znanj".

Minister je odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev

Med drugim ga je Iva Dimic (NSi) spraševala, ali bodo izpolnili zakonsko obvezo in za leto 2025 za znanstveno-raziskovalno dejavnost zagotovili odstotek BDP. Kot je dejal Papič, se BDP spreminja, a se sredstva povečujejo, z lanskih 308 milijonov evrov na zdajšnjih 362 milijonov evrov in 440 milijonov evrov v letu 2024. Gre za 40-odstotno višje financiranje v znanosti v dveh letih, je poudaril. Želi pa si, da bi imeli enak koncept tudi za visoko šolstvo.

Roberta Janeva (Svoboda) je zanimalo, kako namerava minister izboljšati položaj mladih raziskovalcev in preprečiti, da ne bodo odhajali v tujino. Papič je izpostavil zadnjo odločitev, s katero so mladim raziskovalcem plačo dvignili za štiri plačne razrede, asistentom in asistentom raziskovalcem pa za dva plačna razreda. "Ne bom rekel, da smo zdaj vse rešili, je pa bil narejen pomemben korak naprej," je ocenil. Napovedal je, da bodo pogajanja nadaljevali, čakajo pa na izhodišča za reformo plačnega sistema.

Pomembno se mu zdi tudi, da se za tujce zagotovi normalne pogoje, da bodo prihajali v Slovenijo, predvsem visoko izobraženi. Nedavno so imeli pogovore z Googlom, da bi ustanovili Googlov kampus v Sloveniji, kjer bi zaposlili okoli 40 strokovnjakov, predvsem iz tujine, a bi tu lahko našli priložnost tudi slovenskih strokovnjaki, je omenil.

Damijanu Zrimu (SD) je zagotovil, da se vlaga v študentske domove, tako na Primorskem, kot v Ljubljani in Mariboru. Zavedajo se namreč, da gre za problematiko, ki je v zadnjih letih postala še bolj pereča. Prenavlja se študentski dom Univerze na Primorskem na Prisojah in študentski dom v Mariboru v Tyrševi ulici. Za Ljubljano je omenil načrtovana stolpiča za študente na Roški ter predlog ljubljanskega župana, da bi za to namenili tudi parcelo za Bežigradom pri Stožicah, kar pa bodo na ministrstvu še preučili. Kot možnost je omenil tudi, da bi v okviru zagotavljanja kapacitet za mlade del teh namenili za študentske družine ali za študentske sobe.

Ministra so spraševali tudi o študentski prehrani in zadnji podražitvi bonov pri ponudnikih, a je pojasnil, da je za to pristojno ministrstvo za delo, ki je, kot mu je znano, že naredilo prve korake pri reševanju tega vprašanja.

Alenka Helbl (SDS) je imela vprašanja glede vpisnih mest na medicinsko fakulteto. Kot je poudaril Papič, je pri povečanju števila vpisnih mest na medicinski fakulteti v Ljubljani težava v zmogljivosti, ne le v sami stavbi fakultete, problem so tudi mesta v kliničnem centru, zagotavljanje kliničnih praks. Vesel pa je, da gredo projekti naprej in bodo prvi prostori na voljo do leta 2027.

Glede vprašanja ustanovitve javne univerze v Novem mestu, o čemer ga je spraševal Franci Kepa (SDS), je Papič navedel, da sta bila z državnim sekretarjem tam na obisku poleti in si ogledala vse zmogljivosti ter se seznanila z aktivnostmi. Izhodišče je, da če se odločijo, da je to ena univerza, da se vsi povežejo, tudi raziskovalne institucije. Ustanovljena je bila delovna skupina, strokovnjaki pa naj povedo, kako in kaj. Sam pozna področje robotike in, kar je videl, ga je prepričalo, da gre za pomembno vsebino, a strokovnjakom prepušča, da presodijo, kaj so lahko nadaljnji koraki, je še pojasnil.