Odbor (še) brez mnenja

Za predlog, naj državni zbor ob ponovnem odločanju zakon sprejme, je namreč koalicijskim poslancem zmanjkal en glas, saj bi ga morali, tako kot na plenarnem zasedanju, sprejeti z absolutno večino. Poslanec DeSUS Franc Žnidaršič pa se je glasovanja vzdržal, saj se v poslanski skupini še niso poenotili glede svoje (ne)podpore zakonu.

Državni svet je veto na zakon sprejel, ker meni, da bi moral širše urejati azbestno problematiko v Sloveniji. Po besedah predsednice komisije DS za gospodarstvo Marte Turk bi morala biti bolezen priznana vsem obolelim, ki zbolijo za katero od bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Dosedanji zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje je tudi kategoriji prebivalcev, ki so dejansko prebivali ali so opravljali določeno dejavnost v okolici poslovnih prostorov družb, kjer se je predeloval ali skladiščil azbest, že zagotavljal širše pravice. Te pa niso v celoti prenesene v sprejeti zakon.

Treba bi bilo omogočiti tudi pravico do odškodnine dedičem pokojnih oseb, katerih smrt je posledica izpostavljenosti azbestu. Pri izvajanju tako pomembnega zakona pa je po besedah Turkove nujna prisotnost predstavnikov vseh zainteresiranih javnosti, zato bi bilo potrebno v medresorsko komisijo vključiti tudi predstavnika organizacij oseb, prizadetih zaradi azbesta. Prav tako je nesprejemljivo, da o obstoju poklicne bolezni odloča interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravstvo, ter da zoper mnenje komisije ni pravnega varstva na drugi stopnji, izključeno pa je tudi sodno varstvo.

Drobnič zavrnil očitke o neustreznosti zakona

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je očitke o neustreznosti zakona zavrnil. Zakon je po njegovem mnenju dober, omogoča primerno rehabilitacijo bolnikov, ki so bili izpostavljeni azbestu, jim daje boljši položaj kot ostalim poklicnim obolelim, poleg tega pa podjetjem daje možnost, da njihov obstoj ne bo ogrožen. Namen zakona je zagotavljanje socialne varnosti tistim, ki so bili pri delu izpostavljeni azbestu, ter pomoč gospodarskim družbam, ki so delale z azbestom. Zakon po njegovem obolelim daje vse pravice, upokojevanje je še vedno ugodno, dopušča možnost poravnave ter omogoča invalidsko upokojevanje. Država poleg tega zagotavlja sredstva za zdravniške preglede, pravi Drobnič in dodaja, da ostali poklicni bolniki nimajo takšnih pravic.

Opozicija podprla mnenje svetnikov

Mnenju državnega sveta so sledili v opozicijskih LDS, SD in SNS. Po mnenju Sama Bevka (SD) zakon pomeni korak nazaj v razreševanju azbestne problematike, saj že sam naslov zakona oži njegovo vsebino. Poslanec SD je naštel razloge, zakaj prisluhniti mnenju DS. Pobuda je bila v državnem svetu namreč izglasovana soglasno, zakonu pa nasprotujejo tako azbestni bolniki, Gospodarska zbornica Slovenije, medicinska stroka, lokalne skupnosti ter podjetja, ki so uporabljala azbest. Po besedah Ljuba Germiča (LDS) pa je stari zakon že predvideval nadgradnjo, s katero bi pravice razširili tudi na okoliške prebivalce.

Poslanec LDS je še opozoril, da ima državni zbor pristojnosti, da popravi napake, ki jih nosi vladni predlog, ter poslance pozval k ponovnemu razmisleku v korist vseh tistih, ki so že ali še bodo nosili posledice zaradi izpostavljenosti azbestu. Po prepričanju Srečka Prijatelja (SNS) vlada ne bi smela dati v proceduro slabšega zakona, kot je bil prejšnji. Ne gre za zakon, ki bi celovito reševal problematiko, stroka pa ni imela veliko možnosti, da bi sodelovala pri njegovi pripravi, je še opozoril poslanec SNS.

Koalicija za ponovno potrditev zakona

Koalicijski poslanci so po drugi strani sledili vladnim argumentom in se zavzeli za ponovno potrditev zakona. Kar se tiče obsega pravic, Tomaž Štebe (SDS) meni, da bi v primeru njihovega širjenja zagotavljati pravice tudi za druge poklicne bolnike. Zakonodajalec se mora na določeni točki ustaviti, pravi Štebe, ki se mu zdi zakon bistveno boljši od prejšnjega. Podobnega mnenja je bil predsednik odbora Stanislav Brenčič (SLS), ki je opozoril, da mora država k reševanju tovrstne problematike pristopi v skladu s svojimi zmožnostmi.

Poslanec NSi Franc Capuder pa je menil, da novi zakon v primerjavi s starim pravice razširja. Prejšnji je namreč predvideval odškodnine samo za delavce v proizvodnih obratih, novi zakon pa pravice razširja še na vse ostale delavce. Poslanec še ugotavlja, da je Slovenija ena redkih držav, ki bo omogočala odškodnine tudi za lažje oblike azbestnih bolezni.

DeSUS še neenoten

V poslanski skupini DeSUS pa se še niso poenotili glede svoje (ne)podpore zakonu, zato vodja poslancev te stranke Franc Žnidaršič po lastnih besedah ni imel mandata, da bi glasoval tako ali drugače. V DeSUS so v dilemi, saj bo, če bo zakon padel, nastala pravna praznina, če bo potrjen, pa ne bo upošteval bolnikov, ki azbestu niso bili izpostavljeni na delovnem mestu. Žnidaršič sicer ne izključuje možnosti, da bodo poslanci DeSUS na plenarnem zasedanju različno glasovali.