Janković povabil praporščake na proslavo, občina pa bo zagotovila klopi

Direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar je povedal, da sklep koordinacijskega odbora za državne proslave, ki se je odločil, da na proslavi ob dnevu državnosti sodelujejo le veteranske organizacije s simboli samostojne Slovenije, ostaja. Kot smo poročali že včeraj, na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, hkrati pa so bili s proslave naknadno izločeni tudi praporščaki še treh veteranskih organizacij – Zveze društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Razlog je, da praporščaki nosijo slovenske simbole iz nekdanje SFRJ, na katerih je tudi rdeča zvezda.

Proti izbiri sodelujočih so protestirali v omenjenih organizacijah in tudi v opozicijskih strankah SD in PS, kjer vlado pozivajo, naj "preneha z nenehnim ustvarjanjem ideoloških razdorov". Takšni potezi nasprotujejo tudi v vladnem DeSUS, predsednik te stranke Karl Erjavec pa je napovedal, da bo to vprašanje sprožil na današnji seji vlade. Logar je po seji vlade dejal, da tega vprašanja na seji vlade ni bilo, Erjavec pa naj bi zaradi tega prikrito zagrozil z odhodom iz vlade.

Erjavec je povedal, da se je tudi pogovarjal s predsednikom vlade Janezom Janšo, a problema ni uspel rešiti. "Osebno mislim, da ni prav, da na državni proslavi ne sodelujejo vsi tisti, ki so prispevali, da imamo danes svojo državo," je poudaril Erjavec.

Na vprašanje, ali je ta zaplet skrhal odnose med stranko DeSUS in vlado, je Erjavec odgovoril, da mu ni prav, da se to dogaja in da tega tudi ne more razumeti, "saj imamo druge zelo resne probleme". Ob tem je spomnil, da je bil eden od pogojev za vstop DeSUS v koalicijo tudi to, da se ne bodo odpirale ideološke teme. "Če se bo to nadaljevalo, bomo v stranki DeSUS razmislili, ali je to tisto, kar smo pričakovali," napoveduje predsednik stranke.

Nekdanji predsednik SD Borut Pahor pa je kot napačno označil odločitev, da na proslavi ob dnevu državnosti nekatera veteranska združenja niso dobrodošla s svojimi simboli. Kot pravi, bo na proslavo prišel z obžalovanjem, da ta ni nekaj, kar nas povezuje, ampak razdvaja.

V SD sicer proslave ne bodo bojkotirali. Predsednik stranke Igor Lukšič pravi, da jih "nobena neumnost ne bo odvrnila od tega, da se proslave ne bi udeležili." Proslave se bo udeležil tudi predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković. Kljub temu pa je prepričan, da odločitev vlade, da se proslave udeležijo le praporščaki veteranskih organizacij osamosvojitvene vojne, kaže, da vlada ne priznava zgodovine Slovenije in deli državljane na dve kategoriji.

Ljubljanski župan je zato vse praporščake pozval, naj pridejo na proslavo, občina pa bo zagotovila zadostno število klopi, da bodo vsi lahko sedeli. Kot je dejal, je proslava odprta, prostora pa je veliko.

Pomisleke do selektivnega vabljenja na državno proslavo ima tudi predsednik državljanske liste in državnega zbora Gregor Virant. Kot je dejal za 24UR, to vidi kot nepotrebno odpiranje ideoloških tem in kot kršitev koalicijske pogodbe.

Türk: Nespametna in tudi poniglava odločitev organizatorja

Do izbora udeležencev proslave ob dnevu državnosti so bili seveda kritični tudi Danilo Türk, Milan Kučan in Janez Stanovnik. Predsednik republike, ki je danes sprejel vidne ljudi iz časa osamosvojitve ter veteranske in domoljubne organizacije, odločitev organizatorjev ocenjuje kot "nespametno in na nek način tudi kot poniglavo". "Prispevek organizacij, kot so Zveza društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in ZZB za vrednote NOB, je takšen, da ga ne smemo ignorirati," je dejal in dodal, da takšna gesta organizatorjev narod "po nepotrebnem deli".

Türka se bo sicer proslave udeležil, kar pozdravlja predvsem Jankovič, ki upa, da bo Türk v govoru povedal, "kaj si misli o takem predlogu vlade".

Predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Stanovnik pa je ocenil, da gre za žalitev države. Zavrnil je tudi navedbe, da rdeča zvezda kot simbol nekdanje agresorske JLA ne sodi na takšno državno proslavo. "Rdeča zvezda je simbol partizanstva in NOB. Kako bi bilo, če bi kristjanom prepovedali nositi križ," se je vprašal. Ob tem je napovedal, da se zaradi omenjenih zapletov petkove proslave ne bo udeležil.

Sicer pa je Ukom še sporočil, da je izbira praporščakov temeljila na naravi državnega praznika. Glede na dejstvo, da gre za proslavo ob dnevu državnosti, so bili tako k sodelovanju povabljeni le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne.

Združenje Sever ne bo poslalo svojega praporščaka

Danes se je odzvalo tudi Združenje Sever, ki je sporočilo, da se njegovi praporščaki ne bodo udeležili proslave. Generalni sekretar združenja Anton Pozvek je dejal, da je bila odločitev težka, saj od vsega začetka sodelujejo na proslavi. Na ta način protestirajo, ker odbor za državne proslave na proslavo ob državnem prazniku ni povabil praporščakov borčevske organizacije.

Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, katere član je tudi Združenje Sever, je že pred dnevi na koordinacijski odbor za državne proslave naslovilo protest, ker odbor na osrednjo državno proslavo ob letošnjem državnem prazniku ni povabil praporščakov Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB.

Upravni odbor Združenja Sever je danes sklenil, da se praporščaki zveze in policijskih veteranskih društev Sever ne udeležijo državne proslave. "Absolutno zavračamo način vabljenja," je poudaril Pozvek. Ker Združenje Sever predseduje koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij, po njegovih besedah nikakor ne bodo razbijali enotnosti koordinacije, saj dobro sodelujejo tudi s štirimi "lustriranimi društvi".

"Člani združenja smo prizadeti in se zavedamo, da je to lahko negativno sprejeto, vendarle enostavno ne pristajamo na tak način in to bomo tudi pokazali z neudeležbo," je pojasnil. O svoji odločitvi so obvestili tudi slavnostnega govornika na državni proslavi, predsednika republike Danila Türka, ki je bil pred štirimi leti tudi pobudnik ustanovitve koordinacije.

Zver: Ustava je simbole SFRJ razglasila za nezakonite

V polemiko pa se je vključil tudi predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver, ki je ob najavi svoje kandidature dejal, da želi združevati Slovence. Zver obžaluje, da so nesoglasja glede osrednje državne proslave ob dnevu državnosti "sprožila ponovni politični in kulturni spopad v slovenskem političnem prostoru". Spomnil pa je, da je ustava razglasila SFRJ in njene simbole za neustavne oziroma nezakonite in dodal: "Mnogi Slovenke in Slovenci so padli pod streli vojakov, ki so nosili še simbole stare države."

V tem pogledu se mu zdi popolnoma pravilno, da "razvijamo, spoštujemo in uporabljamo zlasti tiste nacionalne simbole, ki povezujejo in niso skregani z demokratično ureditvijo," je še dejal Zver. To bi po njegovih ocenah moralo veljati tudi za vse veteranske organizacije.

Stroški naj bi bili pod 100.000 evrov

Vlada si je zadala tudi cilj, da zaradi varčevanja močno zmanjša stroške proslave. Tako je koordinacijski odbor že pred časom umetnike pozval, naj na proslavi letos sodelujejo brezplačno. Številni umetniki so bili nad pozivom vlade ogorčeni. Po besedah Logarja bodo stroški proslave znašali približno 90.000 evrov, natančen znesek pa bo znan po proslavi. Ob tem je omenil, da so precej nižji kot leta 2009, lani pa so znašali še skoraj 60.000 evrov več kot pred tremi leti.

Uradna proslava ob dnevu državnosti bo potekala v petek, 22. junija, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po nagovoru predsednika republike Danila Türka bo sledil umetniški program z več kot 250 nastopajočimi. Kulturni program se bo začel s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo izvedel Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka. Sledil mu bo nastop sedmih folklornih skupin iz vse Slovenije.

Proslava bo nekoliko drugačna

Na razpis se je prijavila tudi Slovenska filharmonija. Njen direktor Damjan Damjanovič je dejal, da je filharmonija pri državnih proslavah sodelovala že prejšnja leta. Poleg tega je država stoodstotni financer filharmonij in Damjanovič meni, da bi se morale institucije državnih proslav udeleževati tako in drugače.

Glede kakovosti letošnje prireditve pa Damjanovič meni, da ta ne bi smela biti vprašljiva. Orkester Slovenske filharmonije je namreč po njegovih besedah profesionalen in "v formi" ter tudi povabljene folklorne skupine so "na svojem področju nekaj naredile, ustvarile". Bo pa letošnja proslava nekoliko drugačna, še meni.

Dan državnosti v Sloveniji obeležujemo 25. junija, na dan, ko je pred 21 leti slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost.

23. decembra 1990 so Slovenci na plebiscitu z veliko večino (88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev) podprli osamosvojitev, do katere je prišlo pol leta pozneje. Neposredno po razglasitvi neodvisnosti, točneje v noči na 27. junij, pa se je začel napad enot Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo.

Izid desetdnevne vojne je bil umik JLA v vojašnice, dejansko pa je bila pot v samostojnost začrtana in zapečatena z odhodom vseh pripadnikov JLA – zadnji jugoslovanski vojak je koprsko pristanišče in s tem slovensko ozemlje zapustil 25. oktobra.