Odbor za finance potrdil prevzem obveznosti za investicije v vojski

DZ je zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2021 in 2022 sprejel novembra lani, vanj pa zapisal, da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti veljajo tudi pogodbe za investicije v Slovenski vojski na podlagi posebnega zakona. Januarja letos je ustavno sodišče zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski začasno zadržalo, v postopku presoje pa ima tudi pobudo za razpis referenduma o njem.

Vlada zdaj predlaga, naj kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti iz proračuna ne veljajo pogodbe za investicije na podlagi zakona, pač pa predvidene s splošnim dolgoročnim programom opremljanja in razvoja Slovenske vojske ter srednjeročnim obrambnim programom za njegovo izvedbo. Predstavnika finančnega in obrambnega ministrstva sta članom odbora pojasnila, da so dobavni roki pri tovrstnih naročilih dolgi in zato investicij ni mogoče izvesti v enem proračunskem letu.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Lambret je povedal, da ne gre za 780 milijonov evrov vojaških investicij do leta 2026, kot je zapisano v zakonu, ki je predmet ustavne presoje. Kot eno prvih investicij po potrditvi novele zakona je napovedal nakup taktičnega transportnega letala, katerega nabava je načrtovana že več kot 15 let. Poudaril je, da ne gre za obvod ustavnega sodišča.

Drugače je menila pravnica državnega zbora, ki je opozorila, da bi imel sprejem predlaganih sprememb zakona o izvrševanju proračuna enake pravne posledice, kot bi jih imel zakon o investicijah v Slovensko vojsko, glede katerega je ustavno sodišče sprejelo sklep o začasnem zadržanju. "V času presoje ustavnosti in ko je izvrševanje zakona zadržano, ni ustavno dopustno sprejeti enake ureditve v zakonu o izvrševanju proračuna," je dejala.

Kritiki: Vlada poskuša zaobiti ustavno sodišče in izničiti referendum 

"Vlada se požvižga na institucijo, kot je ustavno sodišče," je opozoril Igor Peček (LMŠ). Andreja Zabret (LMŠ) pa je ugotovila, da vlada išče alternativno pot za povečanje obrambnih izdatkov, ker je ustavno sodišče izvajanje zakona o investicijah v Slovensko vojsko zadržalo. "Očitno se bojite, da boste na ustavnem sodišču izgubili in iščete nove načine, kako 'zrihtati' denar," je dejala.

Luka Mesec (Levica) je opozoril, da poskuša vlada z obravnavanim predlogom zakona izničiti tudi referendum o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko, če bo tega ustavno sodišče dovolilo. Tudi če bi se ljudje izrekli proti 780-milijonski nabavi orožja na referendumu, bi jo vlada izvedla, namreč na podlagi zakona o izvrševanju proračuna, je opozoril. To je v nasprotju z ustavo in pomeni neposreden napad na slovensko ustavno ureditev, je bil kritičen.

Da je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, je menil tudi Marko Bandelli (SAB), čeprav investicijam v vojsko načeloma ne nasprotuje. Gregor Perič (SMC) se je zavzel za povečanje obrambnih izdatkov, Jožef Horvat (NSi) pa se je v odzivu na očitke, da se s predlagano ureditvijo krši več ustavnih načel, med drugim demokratičnosti in pravne države, skliceval na ustavno pravico do varnosti. Črtanja člena o prevzemanju obveznosti za vojaške investicije, kot so predlagali poslanci Levice in LMŠ, odbor na koncu ni podprl.

V skladu z današnjim sklepom vlade je odbor v zakonsko besedilo dodatno zapisal podaljšanje roka za predložitev letnih poročil Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve ter za oddajo davčnih obračunov Finančni upravi RS v tem letu z 31. marca na 30. april.

Poleg tega so predlagane še nekatere spremembe zakona, med drugim možnost prerazporeditve proračunskih sredstev za financiranje namenov v zvezi z epidemijo ter dodatnega zaposlovanja pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna države in občin pod določenimi pogoji. DZ naj bi ga potrjeval v kratkem na izredni seji.