Sporni predlog novele zakona: 'Predlagatelji namer po politizaciji šole niti ne skrivajo'

Do predlagane novele zakona, ki so jo v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti, so kritični tako v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) kot tudi v stroki. S povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja na pet od skupno 11 članov se, kot opozarjajo številni, odpirajo vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter izbiro ravnateljev.

Predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani Klara Skubic Ermenc je dejala, da v stroki ocenjujejo, da gre "za izjemo sporen predlog, ki bo vplival na večjo politizacijo šol, prispeval pa h krhanju njihove strokovnosti". Po njenih besedah mora biti šolstvo strokovno, odmaknjeno od dnevne politike in odprto za vse otroke in mlade, ne glede na prepričanja in gmotni položaj družin. "Pristojne pa bolj kot kakovost zanima način, s katerim bi si politiki na nacionalni in lokalni ravni v šolstvu izborili večji vpliv," je povedala Skubic Ermenčeva.

Novele zakona prav tako ne podpirajo v Skupnosti vrtcev Slovenije. Predsednica Janja Bogataj je  dejala, da novela ne prinaša novosti, ki bi spodbudile delovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov. "Nekatere rešitve bi lahko nakazovale tudi politično naravnanost," je opozorila. Skupnost vrtcev ne podpira sprememb sestave svetov zavodov, nasprotujejo pa tudi členu, ki se nanaša na napredovanje pomočnic vzgojiteljev v nazive, saj po njihovo ne prinaša "sistemskih rešitev in tudi ne dodatne kakovosti k razvoju predšolske vzgoje".

"80 odstotkov članov združenja ravnateljev Slovenije smatra, da je trenutna sestava svetov zavodov zanesljivo boljša, kot bi bila spremenjena," je dejal predsednik združenja Gregor Pečan. V združenju ravnateljev se strinjajo, da je zakon potreben sprememb, predvsem na področju imenovanja ravnatelja, a je "trenutni poskus izjemno slabo pripravljen in dejansko omogoča politični vpliv na izbor ravnatelja in s tem posledično na politiko vodenja javnih zavodov."

Predsednica Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije Jurka Lepičnik Vodopivec je poudarila, da jih predlog posebej skrbi v delu, kjer bi moral vsebovati strokovne podlage za predlagano spremembo, saj je "protisloven in nedodelan". Poleg tega predlog povsem zaobide in ignorira dosežke znanstveno-raziskovalne sfere. Njihove rezultate bi po njenih besedah v noveli morali upoštevati. V društvu se tako strinjajo, da se novelo zakona umakne iz obravnave v DZ.

"Stranke vladajoče politike so tudi tokrat brez dialoga in brez iskanja strokovno premišljenih rešitev v obravnavo vložile novelo zakona ZOFVI," pa je povedala predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan. "Gre za spremembe, ki korenito posegajo v sistem vzgoje in izobraževanja in zato terjajo resen razmislek in dogovor, ki ga ne sme in ne more opraviti politika sama s seboj, ampak z vsemi relevantnimi deležniki," je poudarila Makovec Radovanova.

Predsednik upravnega odbora Pedagoškega inštituta Damijan Štefanc je na novinarski konferenci opozoril, da je šolstvo eden redkih podsistemov v državi, ki doslej še ni podlegel strankarski politizaciji. "Tudi zato, ker so bile v šolski sistem premišljeno vgrajene varovalke, ki takšno politizacijo prepričujejo," je dejal. Ena takih varovalk je po njegovih besedah tudi sestava svetov šol.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj pa je dejal, da je Sviz med zaposlenimi v vrtcih in šolah zbral več kot 24.000 podpisov proti spremembi sestave svetov vrtcev in šol. "Sprašujem se, kako je mogoče, da ob tem skoraj popolnem zavračanju spremembe ministrstvo in ministrica za šolstvo spremembo podpirata," je dejal Štrukelj.

Na ljubljanski filozofski fakulteti ostro nad predlog

Kot so opozorili na ljubljanski filozofski fakulteti, je iz predloga razvidno, da predlagatelji želijo poseči na področje sestave svetov zavodov, ciljev vzgoje in izobraževanja, napredovanje pomočnikov vzgojiteljev in zbiranje občutljivih podatkov.   

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je krovni zakon, ki določa najbolj temeljne značilnosti našega šolstva, zato bi moral biti vsak poseg vanj sprejet s čim širšim konsenzom in na osnovi celovite analize predvidenih učinkov na vzgojno-izobraževalni sistem, opozarjajo. Naše šolstvo, in s tem tudi zakon, potrebuje prenovo, s tem se je mogoče strinjati. Toda ta prenova mora biti speljana demokratično in strokovno, so poudarili. 

"Ocena stanja v predlogu je žal lepljenka političnih floskul in iz konteksta iztrganih ocen. Kot primer dobre prakse je na področju sestave svetov šol navedena denimo Hrvaška, čeprav je tam ravno tovrstna sprememba sestave svetov, kot svarijo hrvaški strokovnjaki, izjemno okrepila politizacijo šol – podrejenost ravnateljev lokalni stranki na oblasti. Drugi navedeni primeri pa kvečjemu dokazujejo ravno nasprotno, kar je namera predlagatelja: kažejo namreč, kako pomembna je ravnateljeva pedagoška funkcija." 

Delo vzgojno-izobraževalnih zavodov je v današnjih časih izjemno zahtevno strokovno delo, in če kaj, je treba v njih vzpostaviti pogoje, v katerih bodo ravnatelji to vlogo lahko odigrali bolje, kot jo zmorejo zdaj, so izpostavili. 

Čeprav je vidik lokalne skupnosti pomemben, pa o pedagoškem vodenju in o ravnateljevih pedagoških odlikah občinski funkcionarji oziroma njihovi predstavniki v svetih zavodov ne morejo kompetentno presojati in imeti pri tem odločilne besede. Tudi utemeljitev predlagateljev, da ima svet zavoda ''upravno-nadzorstveno vlogo'', je napačna in zavajajoča. Svet zavoda je organ upravljanja, ne pa tudi nadziranja, saj nadzor opravljajo druge z zakonom določene ustanove (šolska inšpekcija, inšpektorat za delo, Računsko sodišče), svarijo. 

Zato trditev predlagateljev, da je trenutna sestava sveta problem, ker imajo ustanovitelji ''vso odgovornost'' za ravnateljevo delo, ne morejo pa njegovega dela učinkovito nadzorovati, presoje ne vzdrži, so prepričani. 

Ima pa svet zavoda številne pristojnosti, ki so tesno povezane z njegovim strokovnim delovanjem: v šolah sprejema program razvoja šole in letni delovni načrt, obravnava poročila o vzgojni problematiki, o samoevalvaciji itd. Zato je – poleg participativnosti odločanja – tudi zmožnost strokovnega presojanja članov sveta zavoda izjemnega pomena. 

Predlagana novela je strokovno sporna tudi v mnogih drugih pogledih, naštevajo: "Neargumentirano uvaja nove cilje sistema vzgoje in izobraževanj, pomočnikom vzgojiteljev obljublja napredovanje v strokovne nazive in s tem netransparentno posega v plačna razmerja med pomočniki s srednješolsko in vzgojitelji z visokošolsko izobrazbo, čeprav se tako njihovo strokovno delo kot tudi odgovornost pomembno razlikujeta, vzpostavlja podlage za centralno zbiranje velikega števila osebnih podatkov, ne da bi bilo jasno, zakaj je takšno zbiranje potrebno ipd."

Oddelek za pedagogiko mariborske filozofske fakultete pa v javnem pismu opozarja na vsaj dve strokovno in sistemsko sporni spremembi, ki bi ob morebitni uveljavitvi imeli negativne posledice. Tako kot Sviz nasprotujejo predlogu spremembe sestave svetov vrtcev in šol tako, da bi predstavniki zaposlenih izgubili dva člana (s pet na tri), medtem ko bi se za dva člana (s tri na pet) povečalo število predstavnikov ustanovitelja.

V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije jih skrbi, ker se je vladajoča politika tudi v tem primeru odrekla dialogu in iskanju strokovno premišljenih rešitev. Predlogu zakonske novele ostro nasprotujejo tudi na Pedagoškem inštitutu, kjer izpostavljajo, da je že po obstoječi pravni ureditvi vpliv ustanovitelja na področjih poslovanja in financiranja zagotovljen v kar največji meri.

Levica s svojimi amandmaji

Iz stranke Levica so sporočili, da nasprotujejo zmanjšanju števila predstavnikov delavcev, torej pedagogov, šolskih delavcev in stroke v svetih javno-izobraževalnih zavodov na račun povečanja števila predstavnikov ustanoviteljev.

"Takšna nepremišljena in politično motivirana ravnanja predstavljajo resno tveganje za kakovost slovenskega izobraževanja," opozarjajo.

V Levici so zato pripravili sklop amandmajev, ki, kot pravijo, politično motivirane spremembe črtajo iz predloga zakona. Amandmaje so sopodpisale tudi stranke opozicije LMŠ, SD, SAB ter PS NeP. 

"V Levici ne bomo pristali, da se kakovostni javni vzgojno izobraževalni sistem žrtvuje za politične interese desnih in konservativnih strank, ki si poskušajo šolsko polje podrediti in ga uporabiti kot polje političnega boja," so zatrdili.

"Zaradi odsotnosti kakršnekoli javne razprave glede predlaganih sprememb bomo z vsemi parlamentarnimi sredstvi nasprotovati sprejetju škodljivega predloga." Kot so zapisali bodo storili vse, da sprejetje zakona zaustavijo in upočasnijo njegovo obravnavo ter s tem dajo "priložnost vsem zaposlenim v šolstvu, pedagoškim strokovnjakom in drugim šolnikom ter drugim delom civilne družbe, da se javno opredelijo do predloga, ki bistveno posega v delovanje javnih šol in vrtcev." 

Kustec: to je priporočilo računskega sodišča

Po besedah ministrice za izobraževanje Simone Kustec je vsakršen strah, da bi imela katera od treh strani v svetu večino, odveč. Ob tem izpostavlja, da je Računsko sodišče ob reviziji delovanja javnih zavodov podalo priporočilo, da je treba povečati vlogo ustanovitelja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Sporočilo računskega sodišča je torej, da je vloga ustanovitelja, torej občine, in ne države, tista, ki jo je treba še okrepiti v sistemu, ker je, sodeč po sedanju ureditvi, premajhna, je prepričana ministrica.