S predlogom, ki so ga v DZ vložili koalicijski poslanci in Resnica, bi določili tudi, da zdravstveni inšpektorat opravlja nadzor nad prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač le v času, ko v šolskih prostorih poteka dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Že na začetku odbora se je vnela burna razprava. V opoziciji so bili kritični do odločitve predsednice odbora Ive Dimic (NSi), da nanj ne povabi organizacij, ki spremembi zakona nasprotujejo. V koaliciji so medtem poudarili, da je bila široka razprava o tem opravljena že v preteklosti, zato zdaj ni potrebna. Na glasovanju so člani odbora predlog, da se razprava preloži in opravi z zainteresiranimi organizacijami, zavrnili.
Alkohol je v slovenskem kulturnem okolju najbolj razširjena psihoaktivna snov, njegove posledice pa se kažejo v zdravstvenih, socialnih, ekonomskih bremenih za posameznika, družino in družbo. Varovanje zdravja mora biti zato izhodišče vsake razprave o dostopnosti alkohola, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Simon Novak. Dodal je, da na ministrstvu sicer razumejo težave, na katere opozarjajo predlagatelji zakona.
"Če se šolski prostori po koncu vzgojno-izobraževalnega procesa uporabljajo za druge prireditve, mora biti takšna uporaba časovno in organizacijsko jasno ločena od šolskih dejavnosti, prav tako morajo brez izjeme ostati v veljavi vsi ukrepi za zaščito otrok in mladostnikov, zlasti prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim osebam," je poudaril Novak.
Predlog je podprl tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj. Pojasnil je, da si na ministrstvu prizadevajo ohraniti podeželje poseljeno, pri tem pa je po njegovi oceni pomembno spodbujati druženja, ki prispevajo k občutku pripadnosti in zdravim odnosom. Zato na ministrstvu menijo, da je predlagana ureditev dopustna.
Poslanci so bili v razpravi na različnih bregovih, njihova mnenja pa so se najbolj razhajala pri posledicah, ki jih ta zakon prinaša.
Poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa, Demokratov in Resnice so bili prepričani, da je sprememba zakona koristna za lokalna društva, ki lahko prireditve organizirajo zgolj v šolskih prostorih. Poudarili so, da se zaradi spremembe zakona ne bo povečala dostopnost do alkohola, spreminja se zgolj organizacijski vidik proslav in prireditev na podeželju. Opoziciji so očitali, da ne razume življenja na podeželju in da o spremembah zakona ne razmišljajo z zdravo pametjo. V SDS so poudarili tudi, da je alkohol pomemben del slovenske kulture.
S tem se niso strinjali poslanci v opoziciji. V Svobodi so prepričani, da bo z opustitvijo preventivnih ukrepov pitje alkohola postalo bolj dostopno in normalizirano, kar posledično spodbuja zlorabo alkohola. Izpostavili so, da je Slovenija v vrhu pri uživanju alkohola, alkoholizirani vozniki pa povzročijo vsako tretjo smrtno žrtev na slovenskih cestah. V SD so medtem poudarili, da pozitivne posledice predloga zakona ne odtehtajo negativnih, in sicer normalizacije alkohola.
Člani odbora za zdravje so se seznanili tudi z letnim poročilom o kakovosti v zdravstvu za leto 2025, ki ga je predstavila direktorica Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu Klavdija Kobal Straus.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.