Vlada zamika preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajamo obvezni zdravstveni prispevek, je pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Po njegovem opozorilu so v obdobju po epidemiji covida-19 nastale nove okoliščine, ko so "stroški ponoreli". Spomnil je tudi na nepričakovano napoved pri zvišanju premij dopolnilnega zavarovanja s 35 na 45 in nato na 55 evrov, kar je pospešilo pripravo že dolgo načrtovanih sprememb.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v razpravi izrazila zadovoljstvo, da se je aktualna koalicija lotila nakopičenih problemov v zdravstvu. Predlog novele želi po njenih besedah doseči, da se dostopnost zdravstvenih storitev ne bi zmanjšala. Zaradi višanja prispevka za dopolnilno zavarovanje, ki so ga napovedale komercialne zdravstvene zavarovalnice, bi se zavarovanci namreč odjavljali iz dopolnilnega zavarovanja.

Po predlogu novele bi dopolnilno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pa več tri zasebne zavarovalnice.

Koliko naj znaša prispevek za obvezno zavarovanje?

Če cene rastejo na vseh področjih, je razumljivo, da so tudi komercialne zavarovalnice napovedale zvišanje premij, pa je dejala Alenka Jeraj iz SDS. Javno zdravstvo sicer po njenih ugotovitvah ne odgovarja na potrebe ljudi, zato bi se bilo marsičesa treba lotiti na drugačen način. Kritična pa je bila tudi do načina pripravljanja novele. Predlog je bil namreč pripravljen brez širše razprave, je oporekla.

Vida Čadonič Špelič iz NSi je posvarila pred hitenjem s sprejemanjem novele, saj po njenih besedah strokovnjaki opozarjajo denimo na neskladje predloga z ustavo. Brez sodelovanja vseh deležnikov v zdravstvu, ne le iz javnega sektorja, ampak tudi koncesionarjev in zasebnikov, pa ne bo mogoče skrajšati čakalnih dob, je prepričana.

Po sprejetju obravnavane novele bo potreben temeljit dogovor o tem, koliko naj znaša prispevek za obvezno zavarovanje, je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Opozorila pa je, da mora košarica pravic ostati v zdajšnjem obsegu in se ne sme zmanjšati. V to smer gredo po njenih besedah tudi dopolnila, ki jih je vložila vlada. Za vse, ki so imeli dopolnilno zavarovanje do zdaj, tudi za tiste, ki jim ga je plačevala država, pa se ne bo spremenilo nič, je zagotovila.

V Levici za solidarnostni prispevek

O dejanski ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo sicer mogoče po besedah Mihe Kordiša iz Levice govoriti šele, ko ga bo nadomestila oblika solidarnega prispevka. "Ni prav, da upokojenec z zajamčeno pokojnino plačuje enak znesek za dopolnilno zavarovanje kot menedžer z visoko plačo," je poudaril. Prispevek bo moral biti po njegovem mnenju določen odvisno od posameznikovega dohodka. V Levici jeseni kot prvo akcijo koalicije pričakujejo, da se prispevek v višini 35 evrov določi po progresivni lestvici.

Zamik na 1. januar 2024

Pred sejo je vlada pripravila dopolnila k več členom novele, med drugim tudi za zamik začetka izvajanja zakona s 1. septembra letos na 1. januar 2024, kar je odbor podprl.

"Organa, pristojna za pobiranje novega obveznega prispevka, potrebujeta za prilagoditev oziroma pripravo vsega potrebnega (predvsem pa programske podpore) za učinkovito pobiranje tega prispevka vsaj šest mesecev," je v obrazložitvi predloga zamika začetka izvajanja preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zapisala vlada.

Ob tem je dodala, da bo treba sprejeti tudi nekaj podzakonskih aktov, poleg tega pa se bodo morali prilagoditi tudi izplačevalci dohodkov, zavarovanci, ki bodo sami obračunavali prispevek, pa tudi proračunski zavezanci, ki so po predlogu zakona predvideni, da bodo nosili obveznost obračuna in plačila novega obveznega zdravstvenega prispevka v primeru, ko gre za zavarovance, ki nimajo dohodka ali imajo predvideno specifično obravnavo in ne bodo dolžni sami plačevati obveznega zdravstvenega prispevka.

Nejasnosti glede zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev

Zakonodajno-pravna služba DZ je po besedah njene predstavnice v svojem mnenju sicer opozorila, da novela odpira posamezna vprašanja skladnosti z ustavo. Ker lahko ljudje na referendumih odločajo le o celotnih zakonih, ne pa o njihovih posameznih delih, lahko nastaneta dve situaciji. Če bi DZ zavrnil potencialno pobudo za referendum o delu zakona, ki se ne nanaša na obvezno dajatev, bi s tem posegel v pravice, ki izhajajo iz inštituta zakonodajnega referenduma. Če pa bi DZ referendum dopustil, bi to pomenilo tudi odločanje o obvezni dajatvi, o katerih se sicer na referendumih po ustavi ne sme odločati, je opozorila predstavnice zakonodajno-pravne službe.

V službi so po njenih besedah med drugim opozorili tudi na nejasnosti glede vključenih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, pa tudi nejasnost glede opredelitve novega prispevka.

Vlada je sicer predlagala amandmaje tudi k nekaterim drugim členom novele zakona z namenom uskladitve in jasnejše opredelitve nekaterih členov.

Ob tem je vlada predlagala tudi, da se iz obveznega zavarovanja zavarovanim osebam zagotavlja plačilo določenih dodatnih zdravstvenih storitev, med njimi tudi zdravstvenih storitev s področja reprodukcije, k čemur so predlagatelje pozvali v Inštitutu 8. marec in v Delavski svetovalnici.

Na finančnem ministrstvu proračunskim varovalkam nasprotujejo

Do predlaganih amandmajev vlade se v zakonodajno-pravni službi sicer še niso opredelili, saj so bili vloženi tik pred začetkom odbora, je dejala predstavnica zakonodajno-pravne službe. Je pa opozorila na amandma k 11. členu novele, ki določa proračunsko varovalko pri 240 milijonih evrov. Gre za izjemo, ki v zakon o izvrševanju proračuna Slovenije še ni bila dodana, je opozorila.

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da proračunske varovalke za državni proračun predstavljajo tveganje in jim zato na ministrstvu za finance po njegovih besedah načeloma nasprotujejo, a da je v primeru predlagane novele varovalka časovno omejena in v okvirih, ki jih proračun lahko prenese.

"Naša skrb je v tem trenutku usmerjena v to, da je začasna ureditev financiranja zdravstva čim krajša in da se sledi časovnici, po kateri se zdravstvena reforma z jasnim in stabilnim sistemom virov financiranja začne v letu 2025," je dodal.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je k temu dodal, da bodo iskali tudi poti do optimizacije visokih odhodkov za zdravstveno varstvo in skušali urediti absentizem ter urediti digitalni transparentni nadzor nad javno porabo denarja.

'Za zavarovalnice bi zamik lahko bil katastrofalen'

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je povedala, da zavod predlog novele podpira, ker da bo prinesla ustreznejše zagotavljanje pravic za zavarovance in ker so predlagatelji v zakon vnesli proračunsko varovalko. Zavod se je na spremembe po njenih besedah že začel pripravljati z nadgradnjami informacijskega sistema in prilagajanjem internih aktov.

Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je spomnila, da je vlada aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišji znesek premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra. Zaradi omejitve premije zavarovalnice po njenih besedah ustvarjajo milijonske izgube. Zamik začetka preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, ki ga je predlagala vlada, bi bil lahko za zavarovalnice tudi "katastrofalen", je opozorila. "Bojimo se, da bi nekdo vložil predlog za zadržanje izvajanja zakona, kar bi dejansko zavarovalnice potopilo," je dodala.

Maja Konjar iz Sindikata finančnih organizacij Slovenije pa je opozorila na položaj zaposlenih, ki delujejo na področju dopolnilnega zavarovanja. S preoblikovanjem tega zavarovanja bodo njihova mesta namreč ogrožena, je poudarila.

Sredstva po novem ZZZS in ne trem zasebnim zavarovalnicam?

Kot je znano, bi po predlogu novele dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice.

V opoziciji ocenjujejo, da predlog ni domišljen in da zgolj ta ukrep ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva. Koalicija je v podpori ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja enotna, da naj bi bil to prvi korak, celovito rešitev pa naj bi ministrstvo za zdravje pripravilo v okviru zdravstvene reforme.

Pripombe k predlogu so DZ med drugim posredovali iz Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. V delu civilne družbe pa so izrazili pričakovanje, da bodo v postopku obravnave popravili člen, v katerem so zapisane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot so opozorili, so namreč v predlogu iz nabora pravic izginile reproduktivne pravice, na čelu s pravico do umetne prekinitve nosečnosti.

Ministrstvo za zdravje pa je na novinarski konferenci predstavilo predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je vlada potrdila v petek. S predlogom spreminja 15. člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve.